• Zlati čoln
• Delavnica
• Festivali
• Simpoziji
• Literarne turneje
• Srečanja

• galerija
• arhiv
• podpirajo nas
• kontakt

EVERYTHING I CAN’T EVEN SEE

Like the whole night my skin
knew the soothe of your skin,
your eyes take me places
in me I’ve never been before,

thinking because there was nothing
at stake … had no idea
how badly it could’ve gone, or
--yes, I wasn’t hoping for attachment.
Do not.

But there is this 3 am waking,
remembering the way our teeth knock together
and my bones come.

I was thinking this was nothing
I’d named as wanting
so didn’t need
words for. Am I

more damaged than I knew?
I know now that each thing I am sure of
is only what’s left over
after everything I can’t even see.

Suomeksi:

KAIKKI MITÄ EN EDES NÄE

Niin kuin koko yön
ihoni tunsi ihosi pehmeyden
silmäsi vievät minut
tuntemattomiin kohtiin itsessäni

ajattelen: koska mitään ei ollut
tekeillä… en tajunnut
miten pahasti olisi voinut käydä, tai
--- niin, en minä mitään sitoutumista toivonut.
En toivo.

Mutta kuitenkin herään
kello kolmelta aamuyöllä
muistan miten hampaamme kolahtavat yhteen
ja luuni laukeavat.

Ajattelin: en kutsuisi tätä
haluamiseksi,
en tarvinnut sille sanoja. Sattuiko

minuun enemmän kuin tajusinkaan?
Nyt tiedän että se mistä olen varma
on vain ylijäämää
siitä kaikesta mitä en edes näe.
             (Kääntänyt Johanna Venho)

V slovenščini:

VSE, ČESAR NE MOREM NITI VIDETI

Kakor, da bi celo noč moja koža
poznala uteho tvoje kože,
tvoje oči me vodijo v mesta
v sebi, kjer nikoli nisem bila,

misleč, da zato, ker ničesar ne
tvegam ... nisem imela pojma
kako slabo se to lahko konča ali
-- ja, nisem hotla navezanosti.
Nočem.

A tu je to bujenje o treh zjutraj
in spominjanje, kako se najini zobje zadevajo
in je mojim kostem prišlo.

Mislila sem, da to ni bilo nič,
kar bi imenovala hotenje,
tako da ne rabim
besed za to. Sem mar

bolj poškodovana, kot sem mislila?
Zdaj vem, da je vsaka stvar, za katero sem prepričana
samo to, kar je ostalo
po vsem, česar ne morem niti videti.
             (Prevedli Johanna Venho & Hana Kovač)

ALWAYS THE VERDANT

That beaut green can lick a winner—
seaweed, jade, pippin,
malachite, soapstone, grass,
the color in the sky just before a storm.

There is a path—towering laurel
trimmed back on either side. It leads
to the next step which leads to a walk
leading to water. The time you were happy
is remembered without
smoke, without drizzle.

Fallen leaves ground to slurry underfoot
will margarita, will honeydew,
will juice a lime.

Though autumn reigns in the alders and oaks,
you know what triumphs
and it isn’t winter.

ON THE STREET

Do not tell me that your poem
on the back of a t-shirt, your sketch
on the front, unites fashion and art—
it will mean only when you turn and turn
without moving forward. I am fashion
ing a trap
for your silly words.

*

There are far too many to mean any longer.
Not enough can be found to ease
the clawing of the unsaid up through my neck.
In dreams I have three languages
and need not speak.
Nightly I enter, naked and sweating,
their architecture real as rain on my head.

V slovenščini:

NA CESTI

Nikar mi ne govori, da pesem
na hrbtni strani majice in risba
spredaj združujeta umetnost in modo –
to se bo zgodilo samo, če se boš vrtela
brez konca, ne da bi se premaknila za korak.
Krojim past za tvoje trapaste besede.

*

Preveč jih je, da bi še naprej kaj pomenile.
In če jih ni dovolj, bi to lahko olajšalo
neizrečeno ujeti v vratu.
V sanjah imam tri jezike,
a mi ni treba govoriti.
Ponoči vstopim, gola in prepotena,
njihova arhitektura resnična kot dež na moji glavi.
(Prevedel Iztok Osojnik)

THE GREAT ROUND

I.
Inside the mouse-mother
a circular understanding
of fur, tail, and teeth 
knits in among her habits
of chewing, hiding, incubating.
She is careful, kinetic.


II.
Whole worlds and
halves of worlds orbit
and spin. The center eludes,
each new trail reaches yesterday’s.
Seat of power, of native
grace, ominous flares—
if a star could dream
would it alter one mote?


III.
Dusk overrides noon.
Each slanting ray
draws a new year, admits
all endings, takes negation in hand.
If it were not so, there would be
neither ice nor comfort,
not even a frail shadow of reeds
in the twining of bald night.
Eagles turn and turn
on the upwelling dusk.

TO SHOPPING

Which brand of tissue—
their names work so hard
to direct our thoughts—
like colors in catalogs of clothing
for women who wish they were away
in the south seas, listening
to salt breezes bathe their jungly huts.
 “Mango Tango” for a v-neck t-shirt
belted with something she could have
driven over behind the restaurant.
Around and around the waist it’s wound,
bound to discover how it tangles
when he goes to loosen it
after too many Mai Tais in front
of the sunset, his fingers
as slurred as crushed ice over coffee.
All at once it gives way
and whatever they once wanted’s
as forgotten as stars in a typhoon
and they collapse, giggling, trailing orange wedges
and paper umbrellas, fleeing the gathering
insects to wait out the buzz
where sailboats knock against buoys
and it seems wrong somehow, standing in line
for hours, to fill the basket with Puffs.

In Finnish:

OSTOKSILLE

Mitä WC-paperia valitsen –
kovin ne koettavat nimillään
säätää ajatuksiamme
kuten vaatemainosten värit
naisille jotka toivovat olevansa kaukana täältä,
eteläisillä merillä, kuuntelemassa
viidakkomajoja hyväileviä suolaisia tuulahduksia. 
”Mango-tango” sopii V-kaula-aukkoiseen paitaan,
sen vyöksi jotain, minkä yli
nainen olisi voinut ajaa ravintolan takana.
Ympäri ja ympäri lanteita se kiertyy,
sen on määrä sotkeutua
kun mies ryhtyy irrottamaan sitä
liian monen auringonlaskussa juodun Mai Tain jälkeen,
sormet puuroutuneina kuin jäämurska kahvissa.
Yhtäkkiä se antaa myöten
ja mitä he ikinä aikoivatkaan
unohtuu kuin tähdet taifuunin aikana,
he kaatuvat vuoteelle, kikattaen, sirotellen appelsiininlohkoja,
pieniä paperipäivänvarjoja, paeten ulkona surisevia
hyönteisparvia,  purjeveneet kolkkaavat poijuja vasten
ja jotenkin väärältä tuntuu seistä jonossa tuntitolkulla,
täyttää kori Serlalla. 
            (Translated by Johanna Venho)

V slovenščini:

PO NAKUPIH

Katere znamke ali straniščni papir –
njihova imena se močno trudijo,
da bi usmerjala naše misli –
kot barve v katalogu z oblekami
za ženske, ki si želijo, da bi bile nekje
daleč na Južnem morju, prisluškovale
slanim sapam okoli njihovih pragozdnih koč.
»Mango Tango« majica z V-izrezom
in opasana z nečim, kar je morda
povozila za restavracijo.
Še in še ovito okoli pasu,
namenjeno ugotavljanju, ali se bo zapletlo,
ko se tega po prevelikem številu
koktajlov Mai Tai loti odvezovati on,
ob sončnem zahodu, s prsti, zdrizastimi
kot zdrobljen led v kozarcu s kavo.
Nenadoma nehajo
in karkoli so že nekoč hoteli,
je pozabljeno kot zvezde v tajfunu.
In popustijo, hihitajoč se, sledeč oranžnim klinom
in papirnatim dežnikom, umikajoč se
žuželkam, ki se zbirajo, čakajoč na brenčanje,
kjer jadrnice potrkavajo ob boje, in nekako
se zdi narobe dolge ure v trgovini ostati zato,
da bi si košarico napolnile s Palominimi artikli.
                    (Prevedel Iztok Osojnik)

Rezidenca Škocjan omogoča tujim prevajalcem, ki konkretno že delajo na prevodu določenega avtorja, da v ključni fazi svojega prevoda preživijo dva tedna v Sloveniji in tu v neposrednem stiku s prevajanim avtorjem in z njegovo živo sceno prevod izpilijo do konca, bivanje pa jim omogoči tudi priti do vseh potrebnih virov, knjig in drugega.