Christophe Lamiot Enos

1962, Francija

Rojen leta 1962 v Beaumont-le-Roger. Štirinajst let je preživel v ZDA, kjer je tudi doktoriral, trenutno pa živi v Parizu in poučuje na oddelku za didaktiko Académie de Rouen v Evreuxu, kjer se posveča raziskovanju, kako povezati poezijo z razumevanjem vsakdanjega življenja. Vodil je številne delavnice kreativnega pisanja, v svojem delu pa skuša ubesediti "tisto, kar še ni postavljeno v besede" na način, ki doživeto izkušnjo obudi in jo označi. Objavil je šest pesniških knjig: Des Pommes et des oranges, Californie I—Berkeley (2000; O jabolkih in pomarančah, Kalifornija I – Berkeley), Elle qui (2002; Ona, ki; bibliofilska omejena izdaja skupaj s slikarjem Philippom Hélénonom), Sitôt Elke, illusion (2003; In takoj Elke, iluzija), En face, s’agitent (2004; Nasproti, vznemirjeni, bibliofilska omejena izdaja skupaj s slikarjem Philippom Hélénonom), Des Pommes et des oranges, Californie II—Albany (2006; O jabolkih in pomarančah, Kalifornija II – Albany), Un bassin (2006; Bazen, bibliofilska omejena izdaja skupaj s slikarjem Philippom Hélénonom) ter dve knjigi esejev: Eau sur eau: les dictionnaires de Mallarmé, Flaubert, Bataille, Michaux, Leiris et Ponge (1997; Voda na vodi: slovarji Mallarméja, Flauberta, Battailla, Maichauxa, Leirisa in Pongea) in Littérature et hôpital: Balzac, Sue, Hugo (1999; Literatura in bolnišnica: Balzac, Sue, Hugo). Prevedene pesmi so iz knjige Nous allons en tendre lieu (V nežen slišen kraj sva napotena).

Za cikel pesmi, s katerimi je avtor sodeloval na prevajalski delavnici, je značilna inspiracija stare židovske tradicije, pri kateri je veljalo pravilo, da rima stoji na začetku vrstice. To pravilo je pri nekaterih še dodatno oteženo tudi z rimo na koncu, ki se razporeja po različnih pravilih. Ta formalna zavezanost pa v skladu s poetiko francoskega jezika temelji predvsem na zvočni podobi posameznih besed, tako da so mestoma zlogi lahko tudi obrnjeni. Pesmi so opremljene s komentarji.