EN / SLO

Warning: Use of undefined constant Ymd - assumed 'Ymd' (this will throw an Error in a future version of PHP) in /home/festiwal/domains/www.ia-zlaticoln.org/cv.php on line 42

Muanis Sinanović

1989, Slovenija

Muanis Sinanović je avtor dveh pesniških zbirk, Štafeta okoli mestne smreke (2011, nagrada za najboljši prvenec leta) in Pesmi (2014). Sodeluje z redakcijo za kulturo in humanistiko Radia Študent, kjer objavlja kritike leposlovnih in teoretskih del ter družbene komentarje. Kritike skupaj s poezijo objavlja tudi pri reviji IDIOT. Soustvarja časopis 3buna.



V slovenščini:
Mojim nacionalističnim mučiteljem iz ranega otroštva

I)

Najbolj tipično ime popari obraz.
Zakinkani metalurg imen mojih staršev
in mojega brata
– samo če še sanjaš nekakšno šuštenje arabskih tančic –
kjer je nekoč rasla pira, prva gojena žitarica,
poganja ristanc. Iz njega zemljo-krast. V mlaju.
S šestilom poseciram. Mlaj. Nič posebnega ni.

Okoli obrezanih vej blokovskih dreves
so se zbrali ustavodajalci,
ki so Brunovemu pravnuku ukazali lokalizacijo
knjižnic. Sem njihov sodelavec. Tiho ždim pod krošnjami
blokovskih dreves in jih poslušam.

Knjižnjičarju sem ukazal metati igralcem prve
kamne, ki jih zagledajo, v nogo,
da se plasirajo v socialno ugodnejše dežele.

Pena naj ostane na vsakem vrhu gore.

II)

Prevroče je.
Vsrkavajte maslo, ki se medi, da ga z gore prestreli puščica.
To vam dajem -

Nasvete, kako peljati leva na sprehod.
Kako oslu ukrasti en fonem iz riga.


English:
TO THE NATIONALISTIC TORTURERS OF MY EARLIEST YOUTH

I

The most typical name steams one's face
The metallurgist of the names of my parents and
my brother fell asleep -
only when you dream about the rustling of arabian veils -
where once grew spelt, the first of the cultivated grains,
sprouts a hopscotch. From it, zemljo krast. On the night of the solstice.
A sectioned windrose. Treasure chest. No big deal.

Around the lopped branches of trees near the apartment blocs
constitutionalists gathered, they ordered the localization
of libraries to Bruno’s great-grandsons. I am one of them, quietly squatting under the crowns
of the trees around, listening to them.

I ordered the librarian to throw stones at the legs
of players, when they notice them, so that they
move to more socially advantageous countries.

The foam should stay on every mountain peak.

II

It is too hot.
Suck in the butter that ferments from the mountain to be shot through by an arrow.
That is what I give you -

pieces of advice, how to walk a lion.
How to steal a phoneme from the donkey's braying.

Translated by Iztok Osojnik and Anupama Amaran


Deutsch:
Den nationalistischen Peinigern meiner frühen Kindheit

I)

Der typischste Name verbrüht das Gesicht.
Ein unnachgiebiger Metallurge der Namen meiner Eltern
und meines Bruders
– nur falls du immer noch von einem gewissen Rauschen arabischer Schleier träumst –
wo früher mal Dinkel wuchs, das älteste angebaute Korn,
treibt das Spiel Himmel-und-Hölle Blüten. Aus ihm heraus Land-Raub. Im Maibaum.
Ich zerlege ihn mit einem Zirkel. Den Maibaum. An sich nichts besonderes.

Beschnittene Baumkronen des Neubaublocks
umstanden von Verfassungsgebern.
Sie befahlen Brunos Urenkeln, Bibliotheken
lokal zu organisieren. Ich bin deren Mitarbeiter. Hocke still unter den
Baumkronen der Neubaublocks und höre ihnen zu.

Dem Bibliothekar befahl ich, seinen Mitspielern die ersten Steine
die er sähe, zwischen die Beine zu schleudern,
damit sie sich in sozial günstigeren Ländern vermarkten.

Schaum soll auf jedem Berggipfel verweilen.

II)

Es ist zu heiß.
Saugt die Butter ein, honigsüß, um sie mit einem Pfeil vom Berg zu durchschießen.
Das gebe ich euch mit -

Ratschläge, wie man einen Löwen spazieren führt.
Wie man dem Esel ein Phonem aus seinem I-A-en stiehlt.

Übersetzt von Urška P. Černe & Hendrik Jackson


Po polsku:
Moim nacjonalistycznym oprawcom z wczesnego dzieciństwa


I)

Najzwyklejsze imię parzy twarz.
Zadrzemany metalurg imion moich rodziców
i mojego brata
– tylko gdy jeszcze śnisz jakieś szelesty arabskich welonów –
gdzie kiedyś rósł orkisz, pierwsze zboże uprawne,
wyrasta gra w klasy. Z niego gra w czarne piwko naprzeciwko. W nowiu.
Cyrklem przeprowadzę sekcję. Nów. Nic szczególnego się nie stało.

Wokół przyciętych gałęzi blokowych drzew
zebrali się ustawodawcy,
którzy prawnukowi Brunona nakazali lokalizację
bibliotek. Jestem ich współpracownikiem. Cicho czatuję pod koronami
blokowych drzew i słucham ich.

Bibliotekarzowi nakazałem rzucać graczom pierwsze
kamienie, które zauważą, na nogi,
żeby trafili do korzystniejszych socjalnie krajów.

Piana niech zostanie na każdym górskim szczycie.

II)

Jest za gorąco.
Wchłaniajcie masło, które mięknie, aby z góry przeszyła je strzała.
To wam daję –

Wskazówki, jak wyprowadzić lwa na spacer.
Jak ukraść osłowi jeden fonem z ryku.

Przekład: Agnieszka Żuchowska-Arendt


V slovenščini:
O strahu

počakaj. kronini zobniki se lahko
vedno zazibljejo in ugriznejo.
nad krono pa je še ena krona,
ki jo lahko s svojim razporedom
zobnikov začepi v gobec.

ko sem napisal to podobo,
sem se začel tresti od strahu,
da bi napisal, da sem se začel tresti.


English:
ON FEAR

wait! the teeth in my crown could
suddenly sing and bite.
from above this crown, another crown,
and their clusters of gears
clog together into a mouth.

when I put that image down on paper
I began to shiver in fear,
and wrote that I would begin to shiver.

Translated by Iztok Osojnik and Anupama Amaran


Po polsku:
O strachu

poczekaj. koła zębate korony mogą się
zawsze zemknąć i ugryźć.
a nad koroną jest następna korona,
która może zgodnie z rozkładem
kół zębatych zasklepić ją w pysku.

gdy napisałem ten obraz
zacząłem się trząść ze strachu,
żeby napisać, że zacząłem się trząść.

Przekład: Agnieszka Żuchowska-Arendt


български:
ЗА СТРАХА

Чакай! Зъбите на короната могат
да се засилят и да ухапят по всяко време
и над тази корона има друга корона,
наредени зъбчати колела,
които се блъскат с все сила в устата.

Kогато сложих този образ на хартия,
се разтреперих от страх,
че ще напиша как се разтрепервам от страх.

Πевел Иван Ланджев


V slovenščini:
Nadstropja

1.

Kjer v posteljo zasadiš sekiro,
se slišijo cviljenje in poki mehurčkov
(najinih od zgodnjih let nespremenjenih
telesnih tekočin).
Sanjana napetost se samo za kratek čas sprosti.
Potem sumničave ovijalke preklijejo lepe
in starodavne ograje v postelji,
razklani na zibelki,
da razpadejo.

Tako te gledam;
novi vzorci prepletanj tvojih las v ograjah
v mrku zelenila za hip v pomirjenje
pogladijo moje lase.
Med kodri je nemogoče pogledati na živahnost ulice.
Za pozno najdeni stari noht vznemirjenja (ki ga očitaš),
se znajde v trenutku neodločljivosti med spoštljivo
vrnitvijo k ljudem, konkurenci, in blagim,
nepremičnim spanjem najinih tikov.

2.

Včasih stojiva.
Pred ogledalom, ki se samo zagrinja;
konjenice stekla se red za redom
preganjajo v nikdar militantno logiko,
v materiale, mene in tebe,
najine umrle in nerojene,
v redove dreves med dvema izohipsama,
v njihove vrtince
in kola divjakov,

v počitek tebe,
ogledovane z navznoter obrnjenim daljnogledom.

3.

Brž, ko spiješ svoje dlani v potoku, se obrneš tja,
od koder nihče ni živel srečno
do konca svojih dni. Za kjer se samo zdi,
da ni mogoče končati zgodbe.

4.

Potem nastopi trdo izborjeni občutek grenkobe,
sam spomin na občutke grenkobe,
izborjene v dolgem času vedno višje
prestavljajočega se počivanja na krajih,
podobnih oblakom ali nadstropjem brez
premreženega, v vlago posivelega betona,
ki ne more nič proti temu, da se pozimi
mraz stopnjuje, da se poleti stopnjuje vročina.

5.

Občutek grenkobe je zamolčan v poskoku,
in razgrnjen;
karta metafor, ki zašušti na navznoter obrnjeni
daljnogled.
Mali pok, kaznovalno kladivce,
je zvok njunega trka. Med karto dežele
in njeno zastavo.

Zamolčan v poskoku nekoga, ki nima kaj izgubiti,
razen vse v trenutku;
svetohlinska vraževerja in raznovrstna upanja.


English:
FLOORS

1

where you plant an axe in a bed,
a whimpering and bursting of bubbles is heard
(ours, of those early years' unchanged
bodily fluids)
Tension while dreaming loosens just for a short while.
Suspicious lianas then overgrow beautiful
and ancient railings in a bed,
split in two in a cradle,
so they fall apart.

That is how I look at you,
new patterns of your hair interwoven in the railings
in the eclipse of the green, just for a moment to calm
and to caress my hair.
Among curls it is impossible to glance at the liveliness on the street.
For an old nail of restlessness (you blame me for it)
appearing in the moment of indecisiveness between a respectful
return to people with its competitiveness or the quiet
motionless sleep of our nervous tics.

2

Sometimes we stand in front of the mirror that veils itself,
cavalries of glass, line by line,
pursue themselves into a never-militant logic,
into materials, me and you,
our dead and not born,
into lines of trees between two contour lines,
into their swirls
and round dances of savages,

into a swig of you,
ogled through binoculars at my mind’s eye.

3

Immediately when you drink your palms in the brook,
you turn towards
where nobody has ever lived happily
until the end of his days. Where it only seems that
it’s impossible to end the story.

4

and then follows the hard-won feeling of bitterness,
itself the recollection of feelings of bitterness
won in the long period of displaced places of rest, always higher,
resembling clouds or floors without
reinforced concrete, which turns gray in the dampness,
which can do nothing against the deepening cold in winter
or summer heat’s increasing.

5

Bitterness is stored in silence in a jump,
and spread;
a map of metaphors, that rustles through inward-facing binoculars.
Petty bang, a small hammer of punishment,
sounds of their collision. Between the map of the country
and her flag.

Silenced in the jump of one who has nothing to lose
but everything in a moment;
hypocritical superstitions and various hopes.

Translated by Iztok Osojnik and Anupama Amaran


Po polsku:
Piętra

1.

Gdy w łóżko wbijesz siekierę,
słychać jęki i pękanie bąbelków
(naszych od młodych lat niezmiennych płynów cielesnych).
Śnione napięcie zaledwie na krótką chwilę ustępuje.
Następnie podejrzane pnącze przekiełkują piękne
i starodawne ogrodzenia w łóżku
rozłupanym na kołyskę,
żeby się rozpaść.

Tak na ciebie patrzę;
nowe sposoby splatania twoich włosów w ogrodzeniach
w zaćmieniu zieleni na chwilę dla uspokojenia
gładzą moje włosy.
Spośród loków nie sposób spojrzeć na żywiołowość ulicy.
Za późno odnaleziony stary paznokieć niepokoju (powód twoich wyrzutów),
znajduje się w chwili nierozstrzygnięcia między uprzejmym
powrotem do ludzi, konkurencji, i łagodnym,
nieruchomym śnieniem naszych tików.

2.
Czasami stoimy.
Przed lustrem, które się samo zasłania;
kawalerie szkła szereg za szeregiem
prześcigają się w nigdy militarnej logice,
w materiały, mnie i ciebie,
naszych zmarłych i nienarodzonych,
w szeregi drzew między dwiema izohipsami,
w ich wiry
i korowody dzikusów,

w odpoczynek ciebie,
obserwowane przez skierowaną do środka lornetkę.

3.
Gdy tylko wypijesz swe dłonie w potoku, odwrócisz się tam,
skąd nikt nie żył szczęśliwie
do końca swoich dni. Gdzie się tylko zdaje,
że nie podobna zakończyć historii.

4.

Potem następuje ostro wywalczone uczucie goryczy,
samo wspomnienie o uczuciach goryczy
wywalczonych w długim okresie coraz wyżej
przesuwającego się odpoczynku w miejscach
podobnych do chmur albo pięter bez
posiatkowanego, poszarzałego do wilgoci betonu,
który nie może nic poradzić na to, że zimą
mróz się wzmaga, że latem wzmaga się upał.

5.

Uczucie goryczy zostało stłumione w podskoku,
i rozwinięte;
mapa metafor, która szumi do skierowanej do środka
lornetki.
Mały trzask, młoteczek do karania
jest dźwiękiem ich zderzenia. Między mapą kraju
a jego flagą.

Stłumione w podskoku kogoś, kto nie ma nic do stracenia,
oprócz wszystkiego w jednej chwili;
dwulicowe przesądy i rozmaite nadzieje.

Przekład: Agnieszka Żuchowska-Arendt


V slovenščini:
Telo

Ko je telo zagozdeno, nešteto možnih
premikov pripelje do osvoboditve,
možne na en sam način. Ko je v vratu
heksenšus, je to znak, da iz njega
poganjajo krila.

Za igranje pingponga z možnimi pomisleki
glede možnih premikov, odbitimi od izbrisane
table na podstrešju, ki se zdaj poigravajo
s kot srbenje naključno ponavljajočimi
in izginjajočimi skrbmi v telesu,
ki so kot kapniki.

Takrat se stavki po vojaško sortirajo.
Prebodejo jih kot srbenje ostri kapniki,
kot puščice se ustavijo tik pred nosom.
Ali ujeto telo ujeto leže?

Telo, ki si noče izdreti oči,
ki so kot madež stepene smetane na tleh
pod iz češnje izdelano mizo,
ki ga že toliko let gledamo,
in je obnjo ujeto telo, mora v zadnji fazi
reševanja ravnati previdno.


English:
A BODY

When a body gets stuck, innumerable
movements finally bring deliverance,
possible in only that one order. A locked neck signifies
the growth of wings.

To play table tennis with all possible considerations
about possible movements rebounding from the
board erased in the attic, toying
with accidentally recurring
worries in the body,
itching like stalagmites.

Sentences then line up like soldiers
pierced by itchingly sharp stalagmites,
as arrows that freeze mid-air, right in front of one's nose.
Does the captured body lie captured?

A body that does not want to pull out its eyes,
resembling a spot of whisked cream on the floor
that we have looked at for so many years
like cherry-on-top under the wood table
with a body stuck to it, in the last phase of a rescue operation
must handle itself with care.

Translated by Iztok Osojnik and Anupama Amaran


Po polsku:
Ciało

Gdy ciało jest uwięzione, niezliczone możliwe
ruchy doprowadzają do wyzwolenia
możliwego tylko w jeden sposób. Gdy w karku jest
postrzał, to znak, że z niego
wyrastają skrzydła.

Do gry w ping-ponga z możliwymi wątpliwościami
co do możliwych ruchów, odbitymi od zmazanej
tablicy na poddaszu, które się teraz bawią
jak swędzenie przypadkowo powtarzającymi się
i znikającymi zmartwieniami w ciele,
które są jak stalaktyty.

Wtedy zdania porządkują się po wojskowemu.
Przebijają ich jak świąd ostre stalaktyty,
jak strzały zatrzymują się tuż przed nosem.
Czy pojmane ciało kładzie się pojmane?

Ciało, które nie chce wydrzeć sobie oczu,
które są jak dwa torty na podłodze
pod stołem z drzewa wiśniowego,
na który patrzymy już tyle lat
i obok którego uwięzione jest ciało, musi w końcowej fazie
ratowania postępować ostrożnie.

Przekład: Agnieszka Żuchowska-Arendt


V slovenščini:
Tunnel vision

najprej sem kondukterju
avtobusa molil vstopnico
20 minut pred odhodom.
potem sem ga prosil,
naj me odloži s poti
(zmotno misleč, da na poti).
    potem cela noč
umikov pred mislimi,
kot žogica v fliperju,
    ki se izogiba
odbijanju od ene prepreke
do druge,
a opravlja enako pot,
le malo krajšo.
    mase golega bivanja,
ki bi mi polnile vse špranje
na obrazu;
    ušesa, usta, nosnice
in zenice,
so se izkazale za navadno utvaro.
    sam sem moral zavrtati
k njim; razpostaviti
svoje okularje z začepljenimi
objektivi
    v tunel
in se sprehoditi skozenj.

    špranje v stenah
so me s pripuščanjem žarkov
varovale
    za resnico.
(never go full tunnel vision).
    tako je pravzaprav
vse ostalo enako kot prej.

le v meni
    od znotraj vtisnjene
preslikave špranj, ki ne prodrejo
skozi kožo. rane, ki zevajo
slepe v notrino (milost nevidenega
do ljudi) in malo razširjene
zenice.
    rane velikosti galaksij
in oči za peščico
novih bližin in oddaljenosti.
drobnost razmerij med njimi
ustreza majhnosti razširitve
obsega zenic.
    shujšal sem za metafiziko.   


V slovenščini:
Ultimi barbarorum

I.
V kožicah med prsti
sem skrčen
v embrionalni gubi
objemal polprihodnosti rodu.

Ostrina kožic
je lahko uresničevala Zenonov paradoks.
S svojo rezalnostjo.

Jeziki so dobivali bule in bule so bile
kot klinčki; kjer so svetovje nabirali
v zbranost
in jo tihotapljali skozi veke
na notranjo stran naših čel,
se je rojevalo, nezmoteno,
tudi znanje;

vejevje rizoma
je pokalo pod nogami,
in vsak izstop iz politične stranke
je rezal vodo s konstantno napredujočo silo

skrbna pazljivost, da se potem odrinjena
voda ne bi nabirala

kot grba. Skrbna pazljivost v nepremičnem
hrumenju.

II.
Zagotavljam lahko samo,
da bom hrumel.
Bes množic se lahko vsesa na mojo kožo,
predihala se bova.
Moj zrak bo škripal in pregriznil.

Kako se bo v jingjangovsko polovičnost
zabilo in naredilo papagajke
ali dinozavra. Frantic!


Po polsku:
Ultimi barbarorum

I.
W skórkach między palcami
skuliłem się
w fałdzie embrionalnej
przytuliłem półprzyszłości rodu.

Ostrość skórek
mogła urzeczywistniać paradoks Zenona.
Swoją rozcinalnością.

Na językach pojawiały się bąble i bąble były
jak goździki; gdzie światy zbierali
w skupienie
i przemycali ją przez powieki
na wewnętrzną stronę naszych czół,
rodziła się, nieprzerwanie,
również wiedza;

gałęzie kłącza
pękały pod nogami,
i każde wystąpienie z partii politycznej
rozcinało wodę ze stale zwiększającą się siłą

pilna ostrożność, żeby potem odsunięta
woda nie zbierała się

jak garb. pilna ostrożność w nieruchomym
ryku.

II.
Mogę tylko zapewnić,
że będę ryczał.
Wściekłość tłumu może mi się przyczepić do skóry
będziemy się przenikać.
Moje powietrze będzie zgrzytać i przegryzać.

Jak w połowiczność jing-jang
wbije się i zrobi żabkę
albo dinozaura. Frantic!

Przekład: Agnieszka Żuchowska-Arendt


V slovenščini:
ojla,

hemisferi sta zopet gori.
Poganjata slapove. Ali se voda jezeri
v mostu med njima ali pa pada onkraj
vsakega urina, ni tako pomembno.
Ni tako pomembno kot odločitev
za eno ali drugo, pomembno je kot vprašanje.
Sprati se;
    to, da te ljudje slišijo, je življenjskega
pomena. In ko rečem "življenjskega", s tem mislim prav to;
kar je onostranstva,
ki ga lahko doživiš niti kot ponotranjenje
eshatona,
niti kot kakšen blagovestni umik
na oni svet,
je premeščeno v to vprašanje-jezero. Naj se umijem v njem:
ta voda mi lahko olupi kožo.

    O, sladka, nepremična voda!
Stagnirati in curljati
s kapljami v neskončni hitrosti izven
svojega fiktivnega kroga stagnacije!
Rekreacija ob ponedeljkih zvečer,
športna društva, Sokol, "velika srečna človeška družina,"
solidarnost v kolektivni lasti produkcijskih sredstev,
se mar ne bojite, kako trd bo prehod
s tega na oni svet? Stagnirajte!

    O, vodovodi in kolektivne umivalnice
po športnih srečanjih!
Sperite se! Ne bom dvakrat vzklikal iste stvari,
da bom slišan!

    Toliko odvečnih besed je bilo slišati od mene.
Moj greh je bil v gibanju.
    Samo stagniranje je transformativno.
Njegova hitrost je čas, ki te oblije – voda.


Deutsch:
Hey du,

die beiden Hemisphären sind wieder oben.
Sie treiben Wasserfälle an. Entweder wird das Wasser ein See
in der Brücke zwischen ihnen, oder es fällt jenseits
allen Urins, ist nicht wirklich bedeutsam.
Ist nicht bedeutsam wie der Entschluss
für das eine oder das andere, ist bedeutsam wie eine Frage.
Sich abwaschen;
                 dass die Menschen dich hören
ist lebenswichtig. Und wenn ich "lebenswichtig" sage, meine ich genau das;
alles was es an Jenseits gibt,
das erlebbar ist, aber weder wie eine Verinnerlichung
des Eschaton,
noch wie ein Rückzug im Geist froher Botschaft
ins Jenseits,
ist dieser See-Frage überantwortet. Lasset mich darin waschen:
Das Wasser kann meine Haut pellen.

    O, du süßes unbewegliches Wasser!
Zu stagnieren und rinnen
mit Tropfen – unendlich schnell außerhalb
deines fiktiven Stagnationskreises!
Freizeitsport montags abends,
Turnvereine, Die Falken, „Eine große glückliche Menschenfamilie“,
Solidarität als kollektives Eigentum der Produktionsmittel,
fürchtet ihr euch denn nicht, ob der Übergang vom Diesseits
zum Jenseits hart sein wird? Stagniert doch!

    O, Wasserleitungen und kollektive Waschräume
nach dem Sport!
Wascht euch ab! Ich will nicht zweimal die gleichen Dinge schreien,
um gehört zu werden!

    So viel überflüssige Worte waren von mir zu hören.
Meine Sünde war in Bewegung versetzt.
    Nur das Stagnieren ist transformativ.
Seine Geschwindigkeit ist die Zeit, die dich umspült – das Wasser

Übersetzt von Urška P. Černe & Hendrik Jackson


Po polsku:
hej,

półkule znowu są górami.
Zasilają wodospady. Czy woda jezierzeje
w moście między nimi czy też spada poza
wszelki mocz, to nie takie ważne.
To nie tak ważne jak decyzja
na jedno albo drugie, ważne jest jako pytanie.
Oczyścić się;
    to, że ludzie cię słyszą, ma życiowe
znaczenie. I gdy mówię „życiowe”, dokładnie to mam na myśli;
to, czym są zaświaty,
których możesz doświadczyć ani jako internalizację
eschatonu,
ani jak błogosławione wycofanie
na tamten świat,
zostało przemieszczone do tego pytania-jeziora. Chętnie się w nim umyję:
ta woda może mi zedrzeć skórę.

    O, słodka, nieruchoma wodo!
Stać i spływać
z kroplami w nieskończonej prędkości poza
swoim fikcyjnym kręgiem stagnacji!
Rekreacja w poniedziałki wieczorem,
kluby sportowe, Sokół, „wielka szczęśliwa rodzina człowiecza”,
solidarność we własności kolektywnej środków produkcji,
czy się nie boicie, jak ciężkie będzie przejście
z tego na tamten świat? Zatrzymajcie się!

    O, wodociągi i kolektywne łaźnie
po spotkaniach sportowych!
Oczyśćcie się! Nie będę dwa razy wykrzykiwał tego samego,
aby mnie usłyszano!

    Tyle zbędnych słów ode mnie usłyszano.
Mój grzech był w ruchu.
    Tylko stanie jest transformatywne.
Jego prędkością jest czas, który cię oblewa – woda.

Przekład: Agnieszka Żuchowska-Arendt


V slovenščini:
O brenčanju

golazen se spušča ob drogu,
v spirali, in utripa kot veliko srce.
srce tre veliki rudnik vetrov,
in vrata vseh omar se vrtijo tako;
eno krilo v smeri urinega kazalca,
drugo v nasprotni smeri urinega kazalca.
če iz vsega tega, vrtinčenja, trenja,
utripa in toka nastane kakšen manjši
mehurček pok, ne morem reči, da bi ju
pozdravil;
    žebljim se, moje spirale
imajo funkcijo. mljaski golazni
gredo direktno v moje datotečne predale
in ob nekaterih popoldnevih jih loputam
v mogočnem ritmu. vse glave klopov so
vzete iz kože in čaka jih dostojanstven
pokop. v zenicah mi nastaja smetana.
čakam.
    čakam.
čakam.
med vsemi tremi čakanji vozim
lastno telo. male eksplozije motorja,
mala para izpušne cevi, malo opasanje
s pasom ceste, moj trup označen
s polno črto. občasne sledi gum
ne bodo nikoli postrgane. ne dimijo se,
a spomin na njihove dimčke vztraja.
to pomeni:
kamorkoli sem prekladan, znam obrniti
brenčanje priletov v svojo korist;
lahko ga stekleničim in cevim,
lahko ga bitim.


Deutsch:
vom brummen

das geschmeiß rutschte an der stange ab,
in spiralen – und pochte wie ein riesiges herz.
das herz knackte das große bergwerk der winde
und so drehten sich die türen aller schränke;
ein flügel im uhrzeigersinn,
der zweite entgegen dem uhrzeigersinn.
sollte aus all dem strudeln, knacken,
pochen und fließen ein kleines bläschen
sich bilden und platzen, ich kann nicht sicher sagen,
ob ich sie begrüßen könnte;
    ich vernagelisiere, meine spiralen
haben funktionen. das schmatzen des geschmeiß'
wandert direkt in meine dateischubläden
und an manchen morgen knalle ich sie zu
in kräftigem rhythmus. sämtliche zeckenköpfe werden
der haut entnommen, sie erwartet
eine würdige begrabung. in meinen pupillen entsteht rahm.
ich warte.
    ich warte.
ich warte.
während ich dreimal warte fahre ich meinen
eigenen körper. kleine explosionen des motors
ein bißchen qualm aus dem auspuff, ein bißchen gürten
mit dem straßengürtel. meinen rumpft markiert
eine durchgezogene linie. sporadische reifenspuren
werden sich nicht abtragen. sie qualmen nicht,
doch die erinnerung an ihre qualmwölkchen dauert an.
das heißt:
wo auch immer man mich umlädt, ich kann es drehen
zu meinen gunsten, das brummen der anflüge;
kann es abfüllen und einrohren
kann ihm sein zuweisen

Übersetzt von Urška P. Černe & Hendrik Jackson


Literarno društvo IA

13. pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2015

13. mednarodna pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2015

Letošnja mednarodna pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln bo potekala od 23. do 30. avgusta 2015 v Škocjanu na Krasu in v Ljubljani.
Pri programu bodo sodelovali Petra Kolmančič, Goran Č. Potočnik, Urška P. Černe, Nino Flisar, Tatjana Jamnik, Muanis Sinanović in prevajalki najmlajše generacije Anja Sredić in Špela Kopitar. Iz tujine se nam bodo letos pridružili Anupama Amaran (ZDA, Tamil Nadu), Ivo Landžev (Bolgarija), Goro Takano (Japonska), Ana Brnardić (Hrvaška), Agnieszka Żuchowska-Arendt (Poljska), Jacek Lenkiewicz (Poljska) in Kari Klemelä (Finska).
Kot običajno bo delavnico vodil Iztok Osojnik.
Udeleženci Zlatega čolna bodo svoje prevajalsko delo predstavili na dveh literarnih nastopih:  v četrtek, 27. avgusta, ob 20.00 pred cerkvijo Sv. Kancijana v Škocjanu pri Divači in v petek, 28. avgusta, ob 11.00 v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani ter na spletnih straneh www.ia-zlaticoln.org.

Program so podprli Javna agencija za knjigo RS, Turistično društvo Škocjan, Regionalni park Škocjanske jame, KUD Police Dubove, KD Vilenica, Krka, d. o.o., KUD Apokalipsa.

 

PROGRAM

Nedelja, 23. avgust
19:00 – pozdravna večerja

Ponedeljek, 24. avgust
9:30 – začetek delavnice
13.00 – kosilo
19:30 – večerja

Torek, 25. avgust
9:30 – delovni sestanek
13:00 – kosilo
14:30 – obisk jame
19:30 – večerja

Sreda, 26. avgust
9:30 – delovni sestanek
13:00 – kosilo
15:00 – izlet po okolici
19:30 – večerja

Četrtek, 27.avgust
9:30 – delovni sestanek
13:00 – kosilo
18:30 – večerja
20:00 – branje v Škocjanu

Petek, 28. avgust
9:30 – odhod v Ljubljano
11:00 – branje v Trubarjevi hiši literature

Sobota, 29. avgust
9:30 – pogovor o prevajanju
13:00 – kosilo
19:00 – večerja

Nedelja, 30. avgust
Odhod po zajtrku

Udeleženci:

Petra Kolmančič, Nino Flisar, Goran Potočnik Černe, Urška Černe Potočnik, Muanis Sinanović, Tatjana Jamnik, Anja Sredić, Špela Kopitar in Iztok Osojnik (Slovenija), Anupama Amaran (ZDA), Ivan Landžev (Bolgarija), Goro Takano (Japonska), Ana Brnardić (Hrvaška), Agnieszka Żuchowska-Arendt (Poljska), Jacek Lenkiewicz (Poljska) in Kari Klemelä (Finska).

Zlati Čoln 2010