EN / SLO

Catherine Phil MacCarthy

1954, Irska

Objavila je pesniške zbirke This Hour of the Tide (1994), the blue globe (1998), Suntrap (2007), in roman One Room an Everywhere (2003). Pripravlja novo pesniško zbirko The Invisible Treshold. Prejela je nagrado The Fish Poetry Prize 2010 in je nekdanja urednica revije Poetry Ireland Review. Njene pesmi so objavljene v antologijah Opening Eyes (Cambridge University Press, 2009), Women Poets Writing in English (Seren UK, 2008) in The Field Day Anthology of Irish Literature V (2002). 

Pesem o Škocjanu / A poem about Škocjan

Skojcan Journey

Crossing the bleached stepping stones,
river down to a soundless trickle, lazy pools
lukewarm in the shade, we speak of the rains
that flooded the canyon last summer,
first days of September trace the high water-mark
by driftwood sticks high up above our heads,
a tangle in branches of a linden like the nest
of some great bird – an eagle perhaps,
or the peregrine falcon we’ve seen riding thermals
in pairs, above the cliffs, four, skyward,
circling into the blue further than the eye could see,
or maybe the crane, last glimpsed with fox
in the frescoe of a tiny church –
limestone walls stained black, cut a magnesium line
way up so that already a tumult rages where
a dozen waterfalls converge, and we are walking
the Reka river-bed, suspended in the calm
of a deep rush, our hair standing on end,
our hands loosening our boots so that we float  
free amist a melée of drowned debris – branches
of morello and plum, berries of wild fruit,
stalks of flowering cyclamen, lizard, snake and wolf,
all swept past the broken mill-wheel,
through the gorge mouth, where only this river flows,
down and down through the Skojcan caves,
opening like the insides of a cathedral,
past limestone bowls and sculptures
of the damned, coursing into the underworld. 

 

----------------


THE FIRST ROD:
MACKEREL AT INIS OÍRR 

Cast the line off the pier,
summer nights
into black stillness,
read the dusk blind,
Atlantic waters at full tide.
Wrist so deft and light
arching the throw
high and wide now,
all six flies kiss
the slick surface like stars
shooting without trace

where a shoal
in its own sweet hour
clots and ripples a current
to the hands, charged
at the least quiver
to reel in the bowed line
amid whoops and cries,
at pains to land,
the weight of this prize,
wriggling and twitching
with silvery light.

(from Suntrap, 2007)


FUGIT AMOR 

At the Musée Rodin I looked for us
among the lovers. We were never that
fierce, a couple twinned in flight,
white marble bodies all delicate curve

back to back lying across air.  And yet.
How those arms reach over his head,
seize her shoulder,  her breast,
how she strains beyond his hands,

free and fleet as a bird. They were
once a world lost, abandoned flesh,
and in that searing rush, how could they
not fall apart? Look at mouths,

averted, bodies caught in space.
He is cast over her, facing the heavens,
She is facing earth. Stretched
on that rack, desire holds them

still, governs her tongue, consumes
him. Here, see how love fares
beyond death, tender as hell,
transports like doves’ wings.

(from Suntrap, 2007)

 
ITALIANO:

Fugit amor


Ho cercato di noi tra gli amanti
al Museé Rodin. Mai stati noi
così appassionati, una coppia congiunta in volo,
corpi bianchi di marmo lievi, sinuosi

schiena contro schiena stesi nell'aria. Eppure.
Come quelle braccia si protendono oltre la testa,
perfette per le spalle, il petto di lei,
come lei si tende oltre quelle mani,

libera e agile come un uccello. Erano allora
perduti al mondo carne abbandonata,
e in quella foga bruciante, come han potuto
non precipitare? Guarda le bocche,

separate, corpi rapiti nello spazio.
Lui fuso su lei, di fronte al cielo,
lei volta alla terra. Protèsi
nel tormento, il desiderio li possiede

ancora, comanda in lei la lingua, consuma
lui. Vedi, l'amore porta
oltre la morte, tenero come l'inferno,
alto come le ali di una tortora.

Traduzione di Isabella Panfido.


SUOMEKSI:

FUGIT AMOR


Rodin museossa etsin meitä rakastavaisten
joukosta. Emme olleet koskaan niin hurjia,
lennossa yhtynyt pari, valkoiset marmoriset
vartalot kaikkine hienostuneine kurveineen

selät vastakkain ilmassa maaten. Ja silti.
Miten nuo kädet ylettyvätkään hänen päänsä yli,
tarttuvat naisen olkapäihin, rintoihin,
miten nainen kurottaakaan hänen käsiensä taakse,

vapaana ja ketteränä kuin lintu. He olivat
joskus kadonnut maailma, hylätty liha,
ja tässä polttavassa syöksyssään, miten he
voisivatkaan välttää hajoamisen? Katso suita,

poiskääntyneitä, ilmaan vangittuja vartaloita.
Mies on muotti naisen yllä, kasvot taivasta kohden,
naisen kasvot maata kohden. venytettynä
tuohon kehikkoon, halu pitää heitä

paikallaan, hallitsee naisen kieltä, kuluttaa
miestä. Tässä, huomaa miten rakkaus selviää
kuoleman tuolla puolen, hellänä kuin helvetti,
kuljettaa heitä kyyhkysen siivillä.

Kääntänyt Esa Hirvonen.


V SLOVENŠČINI:

FUGIT AMOR

V Musée Rodin sem naju iskala
med zaljubljenci. Midva nisva bila nikoli tako
silovita, par, prepleten med letenjem,
telesi iz belega marmorja nežnih krivulj

s hrbtom drugo ob drugem, iztegnjeni v zrak.
In vendar. Kako jo z rokami prime čez glavo,
stisne za ramo, se dotakne prsi,
kako se ona usloči iz njegovega objema,

svobodna in hitra kot ptica. Nekoč sta bila
svet, izgubljen, opuščeno meso,
in v tisti usihajoči naglici, le kako naj se ne
bi razšla? Poglej usta,

odvrnjena proč, telesi, ujeti v prostoru.
On se steguje čez njo, obrnjen v nebesa.
Ona k zemlji. Stegnjena na
polici, poželenje ju vklenilo,

vlada njenemu jeziku, požira
njega. Glej, tukaj, ljubezen seže
onkraj smrti, nežna kot pekel,
nosi ju kot na krilih golobice.

Prevedel Iztok Osojnik. 


LOGAN

When the plane rose into the night
trailing from its great wing
Nantucket, the Cape, and farther in
a massive web of light,
the pilot prompted us to look left
and find the moon in eclipse,
charting our route north and east
along the coast of Maine.

I wondered where you were
and gazed through the porthole
at a star in darkness
and the earth a shadow penny
stuck motionless on the moon’s face,
and you down there unknown
to me and vanished in a constellation,
Boston at the edge of ocean.

(from The Blue Globe, 1998)

 

ITALIANO:

Logan

Quando l'aereo guadagnò la notte
seguendo dalla sua grande ala
Nantucket, il Capo, e oltre
in una enorme rete di luce,
il pilota ci suggerì di guardare
a sinistra l'eclissi di luna,
facendo rotta a nord est
lungo la costa del Maine.

Mi chiedevo dove eri
e guardavo attraverso l'oblò
una stella nel buio
e la terra, un centesimo d'ombra,
immota impassibile sulla faccia della luna,
e tu in un laggiù sconosciuto
e svanito in una costellazione,
Boston sul bordo dell'oceano.

Traduzione di Isabella Panfido.


V SLOVENŠČINI:

LOGAN

Ko je letalo poletelo v noč,
in sta pod krili počasi drsela
Nantucket, Cape Cod, in dalje
v ogromno pajčevino svetlobe,
nas je pilot, med našim poletom na severovzhod
opozoril, da naj si na levi pogledamo lunin mrk,
sledeč črti obale države Maine.

Spraševala sem se, kje si,
in skozi lino
gledala svetlo piko v temi
in za kovanec veliko senco zemlje
negibno spečo na obrazu lune,
in ti, tam spodaj, neznan,
pogreznjen v ozvezdje,
Boston na robu oceana

Prevedel Iztok Osojnik.


ACTS OF GOD

When thunder crashed on the roof
like heavy furniture

I felt the way blind
downstairs in the dark,

found everyone
round the kitchen table

counting seconds.
Lightning lit the tap,

cracked the floor like a whip,
made me jump out of my skin.

The unconcerned outline
of my father’s shoulders,

my mother somewhere
foraging for matches,

the pitch of my sisters‘
voices,  the baby upstairs

sleeping– small things
that hold us.

Then in the hush,
a downpour.

(from The Blue Globe, 1998)

 

V SLOVENŠČINI:

BOŽJA DEJANJA

Ko je udarilo v streho
kakor težak kos pohištva,

sem se v temi na slepo
pretipala po stopnicah,

in druge našla
okoli mize v kuhinji

preštevajoč sekunde.
Strela je ožgala pipo,

razklala tla kakor z bičem
in povzročila, da sem skočila iz kože.

Obris ramen
mojega očeta, ki se ni vznemirjal,

moja mati je nekje brskala
za vžigalicami,

vreščeči glasovi moje
sestre, zgoraj je spal

dojenček – majhne stvari
ki nas držijo pri sebi

Potem v tišini
naliv kot iz škafa

Prevedel Iztok Osojnik.


IRISH ELK

Giant antlers shine at night
diamond, sapphire, branch

in a neighbour’s garden, light
up the moonless dark

for children going to bed
as if the Irish elk,

extinct seven thousand years,
turned in his grave 

beneath the lake at Lough Gur
and bellowing rose

from the bog, trailing peat
from his hinds, to roam

the hills and woods of Ireland,
ghost at large, and twice

as tall as Man, come back to
haunt us, at this time:

snow general all over
the land, he drops his

sovereign head to nibble
tufts of frozen grass.

(from Shine On, Dedalus Press, 2011)

 

BROWN BREAD

From a worn silvery tin
I peel dough
to rub between my palm
into rats tails or worms,

while you knead and turn
on a base smooth as a rink
what sleeps between your fingers
pliant as a child’s limbs.

You sprinkle an oven plate,
dip the knife in water,
then slice across twice.
Dough sags in lifting hands,

the oven door closes.
I learnt to tell time
by that baking swell of heat,
forgotten at the last minute,

we rush for a cloth
and whose fault if it’s burnt
as you rap the crust?
In a waking city,

a child at my breast,
I look at the face of a clock,
for soda bread wrapped in linen,
and the window fogged up.

(from This Hour of the Tide, 1994)


V SLOVENŠČINI:

RJAV KRUH

Iz obrabljene kovinske posode
odlepim testo,
med dlanmi ga bom povaljala
v podganje repke in črve

ti ta čas pleteš in se
obrneš na tleh, zglajenih kot prstan,
to, kar spi med tvojimi prsti,
voljno kot otroške ročice.

Poškropiš notranjost pekača,
nož potopiš v vodo,
potem z njim zarežeš dvakrat počez.
Testo se povesi v vzdignjenih rokah,

vrata peči se zaprejo.
Naučila sem, da čas presodim
iz nabrekline v vročem pekaču,
v zadnjem hipu še stečeva po

pozabljeno krpo
in kdo je kriv, da je skorja
ožgana, ko potolčeš po njej?
V mestu, ki se prebuja,

otrok mi pije na prsih.
Pogledam na urno številčnico,
na s sodo posoljen kruh, zavit v blago,
in proti zarošenemu oknu.

Prevedel Iztok Osojnik.

Literarno društvo IA

9. pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2011

9. mednarodna pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2011

V MEDIJIH:

Primorske novice, 4. 9. 2011

Radio Slovenija, Program ARS, Kulturna panorama, 3. 9. 2011

Radio Slovenija, Program ARS, Kulturna panorama, 3. 9. 2011

Letošnja tradicionalna 9. mednarodna pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2011 bo potekala med 28. avgustom in 4. septembrom v Škocjanu na Krasu. Letošnji povabljenci prihajajo iz 9 držav: Pamela Uschuk in William Root iz ZDA, Martina Hefter in Jan Kuhlbrodt  iz Nemčije, Jonáš Hájek in Jana Šnytová iz Češke, Esa Hirvonen iz Finske, Dražen Katunarić iz Hrvaške, Amir Talić iz BiH, Isabella Panfido iz Italije, Catherine MacCarthy iz Irske, Alja Adam, Tatjana T. Jamnik, Marjan Strojan, Špela Sevšek Šramel, Slavo Šerc iz Slovenije. Tudi letos bo delavnico vodil Iztok Osojnik. Kot vsako leto bo tudi letos posvečena ohranjanju živih stikov na področju zahodnoevropskega, srednjeevropskega in slovanskega trikotnika, povezovanju manjših in večjih evropskih literatur na vzhodu in zahodu, soorganiziranju festivalov, simpozijev, srečanj, delavnic, širjenju sodobnega literarnega vozlišča v Škocjanu in mednarodnem uveljavljanju poezije v izvirnikih in prevodih doma in na tujem. Po uspešni uveljavitvi Kosovela v Veliki Britaniji in ZDA bosta kmalu sledila nova monografija v poljskem jeziku in mednarodno uveljavljanje novega vala slovenskih klasikov (Cankar, Strniša, Detela). Udeleženci Zlatega čolna bodo svoje delo predstavili na dveh literarnih branjih: 1. septembra ob 20. uri v Škocjanu na Krasu in 2. septembra ob 19.30 uri v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani, ter na spletnih straneh www.ia-zlaticoln.org. Vsi programi so javni. Vstop je prost.

Delavnico organizira Literarno društvo IA v sodelovanju z Kulturno-umetniškim društvom Police Dubove, Turističnim društvom Škocjan, Kulturnim društvom Vilenica, revijo Monitor ZSA, KUD France Prešeren, Regionalno skupnostjo Alpe-Jadran ter revijama/založbama Apokalipsa in Poetikon.
Delavnico so podprli Javna agencija za knjigo RS, Krka, d. d.., Park Škocjanske jame, založba Pighog (Anglija), FILI (Finska), gostilna pri Vncku, Literary festival Pulse (Irska), SKD Sežana, Trubarjeva hiša literature, Okarina, d. o. o., Društvo Triglav-Rysy (Poljska).

PROGRAM
Nedelja, 28. avgust
19.00 – pozdravna večerja

Ponedeljek, 29. avgust
9.30 – začetek delavnice
13.00 – kosilo
19.30 – večerja

Torek, 30. avgust
9.30 – delovni sestanek
13.00 – kosilo
14.30 – obisk jame
19.30 – večerja

Sreda, 31. avgust
9:30 – delovni sestanek
13.00 – kosilo
15.00 – izlet po okolici
19.30 – večerja

Četrtek, 1. september
9.30 – delovni sestanek
13.00 – kosilo
18.30 – večerja
20.00 – branje v Škocjanu (cerkev sv. Kacijana)

Petek, 2. september
9.30 – delovni sestanek
12.30 – kosilo
14.00 – Odhod v Ljubljano
19.30 – Branje v Trubarjevi hiši literature

Sobota, 3. september
9.30 – pogovor o prevajanju
13.00 – kosilo
15.00 – obisk Tomaja
19.00 – večerja

Nedelja, 4. september
odhod po zajtrku

 

Zlati Čoln 2010