EN / SLO

Ciaran O'Driscoll

1943, Ireland

CIARAN O’DRISCOLL was born in Callan, Co. Kilkenny in 1943 and lives in Limerick. He is a member of Aosdána and a committee member of Cuisle Limerick City International Poetry Festival.
    He has published six collections of poetry, including Gog and Magog (Salmon, 1987) and his New and Selected Poems, Moving On, Still There (Dedalus, 2001). He has won a number of awards for his work, including the Patrick and Katherine Kavanagh Fellowship in Poetry. Selected poems in Slovene translation, Nadzorovanje Zivljenja, was published by KUD France Prešeren in 2013.
    Liverpool University Press published his childhood memoir, A Runner Among Falling Leaves, in 2001. His gothic novel, A Year’s Midnight, was published in 2012. 
    Reviewing his most recent poetry collection Life Monitor (Three Spires Press, 2009) in The Irish Times, Eamonn Grennan wrote of Ciaran O’Driscoll as "a poet in confident possession and exercise of his craft. [His] poems do what good poems should do, widening and deepening the world for the rest of us."

English:
WEST

There’s a lemon ghost
of sunlight in my trails
of cloud, today I am
the suave eye-cheater
with yellows greens and browns
       
so finely modulated
you came for pleasure. I
am pliable, collapsing
neatly on to your bookish
frame of reference,

the eye nevertheless
is drawn into my depths
from small cromwellian fields
and scattered ice-age boulders.
Even as rain tightens

over my curved rim
I am beckoning you
to endless bog. My charm
is at odds with all known
technologies of survival,

your feet on the tarred lane
taking you back from the edge
of fabled treachery.
Listen to the wind now,
my howling inwardness.


V slovenščini:
Zahod

Limonasti soj sončne svetlobe
sledi mojemu drsenju
oblaka, danes malce
goljufam z odtenki
rumenih, zelenih in rjavih barv,

ki se umetelno prelivajo.
Si prišel zaradi užitka?
Ves sem zmehčan, ljubko
spuščen na tvoj okvir
knjižni referenc.

Kljub temu pogled
tone v mojo globino,
z majhnih cromwellskih njiv
in okoli posejanih ledeniških balvanov.
Celo ko se dež nad mojim

usločenim robom okrepi
te napotim
k širjavam na barju. Moj čar
se razlikuje od vseh znanih
teologij preživetja,

Tvoja stopala te po asfaltni
uličici privedejo nazaj z meje
izmišljenega izdajstva.
Zdaj prisluhni vetru,
moja zavijajoča notranjost.

Prevedel Iztok Osojnik


English:
A VETERAN RECALLS THE TROJAN WAR

First there was a case of abduction, then
a prolonged siege, and finally the Horse.

And that was fashioned from our wit’s end -
and all because Menelaus wanted
his Helen back - though at that stage
you might say an element of pride
had entered into it: when you spend
the best ten years of your life besieging
a place, you want to see it through.

And why, you may ask, didn’t we think
of the Horse before? The answer, of course,
is that to fashion such a Horse
you have to be at your wit’s end:
you’re no longer going through the motions
like a common or garden besieger
who follows the handbook because
he’s not paid to do anything better.

After ten years, when you face
the prospect of returning home
with nothing to show the folks except a few
trinkets, shields and shrunken heads,
then you begin to rack your brains.


V slovenščini:
Veteran se spominja Trojanske vojne

Začelo se je z ugrabitvijo, nadaljevalo z
dolgotrajnim obleganjem in končalo s Konjem.

Tako prikazano z našega zornega kota
Vse zaradi Menelaja, ki je hotel
nazaj svojo Heleno – čeprav na tej stopnji
lahko dodaš, da se je primešal element
ponosa: ko porabiš
deset najboljših let življenja za obleganje
obzidja, si želiš zadevo pripeljati do konca.

In zakaj, bi lahko vprašal, nismo že
prej pomislili na Konja. Odgovor je seveda,
da pomisliti na takšnega Konja,
zahteva skrajne razmere:
potez nič več ne izvajaš
kot navaden ali nedeljski napadalec,
ki zvesto sledi priročniku, ker
ni plačan za boljše početje.

Ko se po desetih letih zaveš,
da grozi nevarnost vrnitve domov,
ne da bi imel ljudstvu kaj pokazati,
razen malenkosti, ščitov in posušenih glav,
takrat končno začneš priganjati svoje možgane.

Prevedel Iztok Osojnik


VETERAN PREKLIČE TROJANSKO VOJNO

Najprej je šlo za primer ugrabitve, potem
podaljšano obleganje, in na koncu za Konja.

In ta je bil izdelan iz vrha naše bistroumnosti -
le zato, ker je Menelaos želel
nazaj svojo Heleno – čeprav bi lahko na tem mestu
rekel, da je element ponosa
vstopil vanj: ko preživiš
svojih najboljših deset let v obleganju
mesta, ki bi ga rad ugledal na koncu.

In zakaj, se morda vprašaš, se nismo domislili
Konja prej? Odgovor, je seveda,
da moraš biti za izdelavo takšnega konja
na vrhuncu svoje bistroumnosti:
izvzet iz svojih čustev
kot čisto navaden oblegovalec
ki sledi priročniku zato
ker ni plačan, da bi počel kaj boljšega.

Po desetih letih, ko se soočiš
z možnostjo vrnitve domov
z ničemer kar bi pokazal ljudem razen
krame, trofej in odrezanih glav,
si začneš razbijati glavo.

Prevedla Glorjana Veber


English:
POSTWOMAN

Postwoman, ply your metier
from door to door and street to street
in balmy sun or when it’s wetter
in rain and fog and slushy sleet.

And leave your bicycle to stand
outside a local pub or grocer’s
except where things are out of hand
and thieves ignored by law-enforcers,

then you must wheel it as you pop
from letterbox to letterbox
resting it everywhere you stop,
which slows you down like when you knock

at homes that lack postal access,
or when you deliver bulky parcels.
Once, as you chatted at a house,
I saw your cycle seized by rascals

complete with mailbag. Luckily
the theft turned out to be a prank
by youngsters on a cider-spree.
Postwoman far from being a crank,

you tongue-lashed the culprits, then set to
your task again, a pleasant hike
because the man you were talking to
kindly offered to mind the bike.

Whether bliss, indifference or woe
the tidings in your missives meet,
postwoman, ply your valued chore
from house to house, from street to street.

In a uniform labelled Post
that’s slate-blue and whose badge is green,
in summer plod through heat and dust,
through ice and snow in winter’s spleen.


V slovenščini:
Poštarica

Poštarica, opravi svoje delo
od vrat do vrat, iz ulice v ulico
na blagodejnem soncu ali v dežju,
v mokroti ali megli ali ledeni brozgi.

Prisloni kolo zunaj na zid
krajevne krčme ali trgovine,
razen ko stvari pobegnejo izpod nadzora
in se za tatove ne zmenijo predstavniki zakona,

potem ga moraš potiskati ob sebi, ko stopaš
od nabiralnika do nabiralnika,
ga prisloniti, kjerkoli se ustaviš.
To te upočasni, kot ko trkaš po

domovih, ki nimajo predalov za pošto,
Ali ko dostaviš prevelike pakete.
Ko si nekoč kramljala pred neko hišo,
Sem videl barabe, ki so ti ukradle kolo

s poštno torbo vred. Na srečo
je bila tatvina zgolj nagajivost
mladeničev, opitih z jabolčnim vinom.
Poštarica, daleč od tega, da bi bila reva,

si z ostrim jezikom ozmerjala nepridiprave,
se vrnila nazaj na delo, na prijeten
sprehod, saj ti je moški, s katerim si se
pogovarjala, prijazno ponudil, da bo popazil kolo.

Naj gre za strast, brezbrižnost ali za stiske,
ki jih prinašajo sporočila v pismih,
poštarica, opravljaj svoje pomembno delo
Od hiše do hiše, iz ulice v ulico

v svetleči modri uniformi
z oznako Pošte in zeleno značko,
poleti v vročini in prahu,
čez led in sneg v zimski depresiji.

Prevedel Iztok Osojnik


English:
SONNET FOR MY WIFE AT EIGHT-FIFTEEN

Laden with desk diary, handbag, lunch pack,
raincoat, umbrella, an extra pullover,
my wife is going out the door to work
on a windy morning in late October.
I watch and recommend myself to take
this snap of eight-fifteen across her years
of nine-to-five: the way she bends to put
the key in the ignition, settles herself,
then takes a moment to survey the street.
The engine stirs and she who is my life-
companion, my momentous one, who grows
with the advancing days more weather-proof,
has driven off and left a parking space,
a jackdaw preening on the opposite roof.


V slovenščini:
Sonet za mojo ženo ob četrt na devet zjutraj

Obložena s pisarniškimi rokovniki, torbico, malico,
dežnim plaščem, dežnikom in še z enim puloverjem,
moja žena nekega vetrovnega jutra v oktobru
stopa skozi vrata in odhaja na delo.
Pozorno proučujem in tokrat tudi popišem
ta trenutek ob četrt na devet po mnogih letih
odsotnosti od devetih-do-petih: kako se skloni, da
vtakne ključ v zaganjalnik, se poravna v sedežu
in preveri stanje na cesti.
Zažene motor, ona, moje življenje –
spremljevalka, moja najpomembnejša, ki z vsakim
dnem postaja vedno odpornejša na dež,
in odpelje s parkirišča, medtem
ko si kavka na strehi nasproti čisti perje

Prevedel Iztok Osojnik


Sonet za mojo ženo petnajst čez osem

Natovorjena z namiznim dnevnikom, torbico, paket kosilom,
dežnim plaščem, z marelo in dodatnim puloverjem,
gre moja žena skozi vrata na delo
v vetrovnem jutru poznega oktobra.
Opazujem jo in načrtujem,
kako bi zamrznil teh petnajst-čez-osem prek njenih let
od zore-do-mraka: način kako se skloni
s ključem pri vžigu, se nato umiri,
in se v momentu razgleda po cesti.
Motor se zbudi in ona, ki je moja življenjska-
sopotnica, moja monumentalna, ki postaja
z dnevi vse bolj odporna na vreme,
je speljala in zapustila parkirno mesto,
kavka na sosednji strehi si čisti perje.

Prevedel Andraž Polič


English:
YOUR STORM

You watch your storm gathering its folds
the way it’s hard sometimes to pull your eyes
away from TV massacres, or hold
your nerve in the grip of a cliff’s hypnosis.

The whole world is in tumult, then one day
hey presto! there’s a tumult that’s all yours.
Death’s storm surge has breached your sheltered bay,
the order you clawed and moulded out of chaos

is washed away with time, nothing remains
but you and timelessness, a distant light.
Will you drag yourself up from the infinite
sands, make the long hike towards the origins?

What self persists you scarcely entertained,
its small insistences have grown much bigger.
The inarticulate dwarf at the back of your mind.
Cry of a child. Whine of a street beggar.


V slovenščini:
TVOJ VIHAR

Opazuješ zgrinjanje svojega viharja
tako kot včasih težko odmakneš pogled
stran od televizijskih pokolov, ali ostaneš
miren v prijemu hipnotičnosti pečine.

Ves svet je v kaosu, in potem nekega dne
glej! se pojavi kaos, ki je samo tvoj.
Viharni val smrti je prebil tvoj varen zaliv,
red, ki si ga napraskal in oblikoval iz kaosa

sčasoma odplakne stran, nič ne ostane
samo ti in brezčasnost, luč v daljavi.
Se boš izvlekel iz neskončnih
sipin, se podal na pot h koreninam?

Tisti jaz, ki te vsaj približno še zabava,
je drobno vztrajanje, ki postaja večje.
Nerazločen palček v ozadju tvojih misli.
Jok otroka. Stok uličnega berača.

Prevedla Glorjana Veber


Po polsku:
WASZE BURZE

Śledzicie wasze burze zbierające żniwa
ledwie zwróciwszy oczy sprzed telewizorów,
zwróciwszy wzrok na moment na sam skraj urwiska.

Świat osuwa się w zamęt, jutro dzień hey presto!
zamęt to wasze brzemię, a wysoka fala
już się dobija do bram waszej bezpiecznej zatoki.

Otrzymaliście mylne rozkazy, czas je unieważnia,
Pozostaje bezkres i dalekie światło.
Zdołacie się wygrzebać z bezkresnego piachu,
żeby powrócić do tego, co stałe?

Karmiliście ledwie swoje zachciewajki,
aż wyrosły o wiele, o wiele zbyt duże.
Gdzieś na dnie ciągle pozostaje pamięć.
Płacz dziecka. Zawodzenie ulicznej żebraczki.

Przekład: Marta Podgórnik


Suomi:
Sinun myrskysi

Katselet kun myrskysi kokoaa laskoksiaan
kuten joskus on vaikea irrottaa katsettaan
teeveen verilöylyistä, tai pysyä
nahoissaan kun jyrkänteen hypnoosi iskee.

Koko maailma kuohuu, kunnes jonakin päivänä
hei presto! jokin kuohu onkin pelkästään sinun.
Kuoleman hyökyaalto on päässyt poukamaasi,
se järjestys jonka kaivoit ja muovasit kaaoksesta

on ajan pois huuhtomaa, mitään ei jää
paitsi sinä ja ajattomuus, jokin kaukainen valo.
Saatko noustua ja raahauduttua täältä ikuisen
sannoilta, talsittua koko matkan alkuperään?

Mitä itseä onkaan jäljellä et ole juuri ravinnut,
sen pienet muistutukset ovat kovasti kasvaneet.
Mielesi perukoiden melkein sanaton kääpiö.
Lapsen itku. Katukerjäläisen inahdus.

Suomennos Pauliina Haasjoki


English:
SCOBIE IN THE BISQUE

Waiter, is this some kind of dupe?
I’ve found a scobie in my soup.
He’s doing a breast-stroke towards the dole
across my bisque of lobster’s bowl.

He’s caused my peace to fly the coop,
this brat from a lower income group.
I fear it won’t be long before
his sneakers sully my parquet floor.

Waiter, please put me in the loop:
why is this scobie in my soup?
It’s the social charge that you incur
for dining sumptuously, sir.


Scobie: slang for a budding criminal or a boy from a deprived background.


V slovenščini:
Fakin v ribji čorbi

Natakar, je to kakšna potegavščina?
V svoji juhi sem našel fakina.
Z močnimi zamahi plava usodi nasproti
po čorbi v moji skledi z jastogom.

Zaradi njega je konec mojega spokoja,
tega tipa iz nižjega plačnega razreda
Bojim se, da bo že v naslednjem hipu,
S copati pacal po mojem parketu.

Natakar, prosim, pojasni zadevo,
Zakaj je ta fakin zašel v mojo skledo?
Gre za socialno napitnino, spoštovani gospod
Zaračunano za razkošni večerni obrok.

Prevedel Iztok Osojnik


Nihongo:
スープの中のスコビー

ウェイターさん、いったいどういうつもりだい
俺のスープの中にスコビーが入っているよ
俺のロブスター・スープの中で平泳ぎをしながら失業手当をもらってるよ
こいつはムショから脱走して俺の平和をかき乱したんだ
この低所得者上がりの餓鬼めが
こいつのスニーカーが俺の寄木細工の床を汚すまで
そうたいして時間はかからないだろうよ
ウェイターさん、どうか説明してくれ
なんでスコビーが俺のスープの中に?
豪華な食事をしたために支払わなくちゃいけない
社会的ツケみたいなものなのかね?

スコビー”Scobie”とは、駆け出しの犯罪者、もしくは虐げられた環境にいる少年
のスラング。

Nihongo-yaku: Hiroshi Hasebe

Literary association IA

The 12th Golden Boat Poetry Translation Workshop 2014

IN MEDIA

MUSIC & POETRY IMPROVISATIONS (Hiroshi Hasebe & Andraž Polič) at MySpace and YouTube

PROGRAM

Sunday, 24 August - arrivals
19:00 – Welcome dinner

Monday, 25  August
9:30 – Working session
13:00 – Lunch
15:00 – Public conference
19:00 – Dinner

Tuesday, 26  August
9:30 – Working session
13:00 – Lunch
15:00 – Excursion (Škocjan Caves)
19:00 – Dinner

Wednesday, 27  August
9:30 – Working session
13:00 – Lunch
15:00 – Walking excursion
19:00 – Dinner

Thursday,  28 August
9:30 – Working session
13:00 – Lunch
18:30 – Dinner
20:00 – The Golden Boat reading in Škocjan

Friday, 29 August
9:00 – Departure for Ljubljana
11:00 – The Golden Boat Reading at the Trubar Literary House in Ljubljana
18:00 – Departure for Škocjan
19:00 – Dinner

Saturday, 30  August
9:30 – Session on translating poetry
13:00 – Lunch
15:00 – Excursion to Tomaj or Vremščica
20:00 – Farewell Dinner

Sunday, 31  August
Departure after breakfast

Participants: Iztok Osojnik, Glorjana Veber, Gregor Podlogar, Andraž Polič, Tatjana Jamnik, Goran Potočnik Černe, Urška Černe Potočnik (all Slovenia), Ciaran O'Driscoll (Ireland), Marta Podgórnik (Poland), Fiona Sampson (UK), Francisco Larios (Nicaragua), Pauliina Haasjoki (Finland), Hiroshi Hasebe (Japan)

Zlati Čoln 2010