EN / SLO

Iztok Osojnik: Spodnie na niebie

Prevedel: Marcin Warmuz
Spremna beseda: Alenka Jovanovski, Jelka Kernev Štrajn, Darja Pavlič
Založil: Instytut Mikołowski
Obseg: 100 stron
Format: 145x205mm
Ovitek: miękka
Leto izida: 2012
ISBN 978-83-60949-22-1 (Instytut Mikołowski)

Vstopite v spletno Knjigarno Police Dubove

Ko se na hitro ozrem po kritiških zapisih, nastalih na podlagi njegovih številnih pesniških knjig, opazim, da so se o specifiki njegove pisave kritiki že precej razpisali. Če skušam njihove ugotovitve strniti v nekaj skupnih imenovalcev in se pri tem ogradim od prehudih truizmov, lahko rečem, da je Osojnikova poezija ob preraščanju tematizacije vsakovrstnih senzibilnosti že davno pustila za seboj gozd simbolov, v katerem se pravzaprav ni nikoli udomila (Kako naj bi se ob tem večnem nomadstvu?); da se je njen glas kalil sredi vrtoglavih evokacij kaosa in kozmosa, kjer je v pretežno nizkih legah s satiričnimi, ironičnimi in celo grotesknimi poudarki znal presenetiti z visokimi liričnimi legami; da se je ravno prek tega prebil do prepoznavnosti, ki zdaj v nas priklicuje kraje in čase, stvari in dogodke ter jih v pretežno dolgih verzih s pogostimi prestopi neprenehoma premešča in hkrati ohranja; pri tem pa njegov govorec, ki ga odlikuje izjemna sposobnost asociiranja, nastopa kot bitje tisočerih obrazov, »Biti pri sebi / pomeni nositi v sebi več različnih jazov« (Nebo nad Berlinom). Skratka, opraviti imamo s poezijo, kjer, pesniško povedano, dejansko dobimo vtis, da »človek drsi nad stvarnostjo v oblaku minevanja« (Nekega dne v Pragi).
(Jelka Kernev Štrajn – odlomek spremne besede)

Iztok Osojnik (1951) je antropolog, zgodovinar, komparativist, filozof, pesnik, slikar, pisatelj, esejist, prevajalec, alpinist, turistični vodnik in popotnik. Je začetnik vrste umetniških gibanj, soustanovitelj anarhističnega podrealističnega gibanja, umetniškega Garbage Art (Kjoto) in glasbenega Papa Kinjal Band, Hidrogizme ter vrste drugih pomembnih umetniških ustanov ali festivalov (Galerija Equrna, Trnovski terceti, Pogovori v Vili Herberstein, Vilenica, Revija v reviji, Zlati čoln in drugih). Leta 1977 je diplomiral iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Podiplomsko je študiral v Osaki na Japonskem. Leta 2011 je doktoriral iz zgodovinske antropologije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Do sedaj je objavil 27 avtorskih knjig poezije, nazadnje ***Asterisk (KUD France Prešeren, 2011) in Poročena na rdeče (Mladinska knjiga, 2012), pet romanov, nazadnje Svinje letijo v nebo (KUD Police Dubove, 2012) in dve zbirki esejev in študij. Vodi Mednarodno pesniško prevajalsko delavnico Zlati čoln, Poletno rezidenco Vermont Collegea v Sloveniji in še vrsto drugih programov. Njegove knjige in delo so objavljeni v več kot 25 jezikih. Zanj je prejel vrsto domačih in tujih nagrad: Jenkovo nagrado (1997), Veronikino nagrado (1998), Župančičevo nagrado (1992), mednarodno literarno nagrado KONS (2011, italijansko nagrado Benečije-Julijske Krajine za poezijo (2002) in hrvaško Lucićevo nagrado (2004).

Zlati Čoln 2010