EN / SLO

Slavo Šerc

1959, Slovenija

Študiral je slovenski jezik in primerjalno književnost z literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1984 se je študijsko izpolnjeval na Univerzi v Hamburgu. Na Univerzi v Regensburgu poučuje slovenski jezik, med leti 1986 in 1996 jo je poučeval tudi na Univerzi Ludwiga Maximiliana v Münchnu. Napisal je številne eseje, kolumne in različne prispevke o nemški književnosti v slovenskih revijah in časopisih, pa tudi za radio. Leta 1996 je objavil knjigo Nemška književnost danes, leta 2010 knjigo esejev In potem je padel zid. Prevaja predvsem sodobno nemško književnost in filozofijo.

Študiral je slovenski jezik in primerjalno književnost z literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1984 predavanja o študijski smeri Nemščina kot tuji jezik. Na Univerzi v Regensburgu poučuje slovenski jezik, med leti 1986 in 1996 tudi na Univerzi Ludwiga Maximiliana v Münchnu. Napisal je številne eseje, kolumne in različne prispevke o nemški književnosti v slovenskih revijah in časopisih, pa tudi za radio. Leta 1996 je objavil knjigo Nemška književnost danes. Prevaja predvsem sodobno nemško književnost in filozofijo, med drugim Elfriede Jelinek Ljubimki, Naslada (Liebhaberinnen, 1996, 2004 (2. nakl.) Lust 2005), Urs Widmer Modri sifon (Der blaue Siphon, 1998), Herta Müller Živalsko srce (Herztier, 2002), Thomas Brussig  Junaki kot mi (Helden wie wir, 1999), Peter Stamm Agnes (Agnes 2002), Judith Hermann Poletna hiša, pozneje (Sommerhaus, später, 2004), Sven Regener Gospod Lehmann (Herr Lehmann, 2004), Feridun Zaimoglu Leyla, Dvanajst gramov sreče (Leyla, 2007, Zwölf Gramm Glück, 2009), Uwe Timm Rdeče (Rot, 2007), Robert Walser Ropar (Räuber-Roman, 2009). Izmed filozofskih del naj omenimo: Walter Benjamin Enosmerna ulica (Einbahnstraße, 2002), Peter Sloterdijk Evrotaoizem, Kritika ciničnega uma (Eurotaoismus, 2000, Kritik der zynischen Vernunft, 2003). Izbor nemške kratke proze v antologiji To ni vsa moja zgodba (1999) s 13 nemškimi, avstrijskimi in švicarskimi avtoji, med katerimi so Adolf Muschg, Peter Bichsel, Thomas Hürlimann, Bodo Kirchhoff, Botho Strauß, Jurek Becker, Helmut Krausser, Josef Haslinger, Robert Menasse, Radek Knapp, Judith Hermann ...

Literarno društvo IA

Avtorji

Agnieszka Będkowska-Kopczyk
Agnieszka Żuchowska-Arendt
Alenka Jovanovski
Alenka Koderman
Alja Adam
Amir Talić
Andraž Polič
Andrea Brady
Andrej Hočevar
Anja Sredić
Anupama Amaran
Barbara Korun
Barbara Pogačnik
Barbara Siegel Carlson
Bojan Brecelj
Catherine Phil MacCarthy
Ciaran O'Driscoll
Cristina Viti
Darija Žilić
David Brooks
Dejan Koban
Dinko Telećan
Dražen Katunarić
Emilio Coco
Esa Hirvonen
Fiona Sampson
Francisco Larios
Gašper Malej
Gašper Torkar
Glorjana Veber
Goran Janković
Goran Č. Potočnik
Goro Takano
Gregor Podlogar
Hana Kovač
Henning H. Bergsvåg
Hiroshi Hasebe
Christophe Lamiot Enos
Ineke Holzhaus
Irena Šťastná
Isabella Panfido
Ivan Landžev
Iztok Osojnik
Jacek Lenkiewicz
Jan Kuhlbrodt
Ján Gavura
Jana Šnytová
Jani Kovačič
Johanna Venho
John Davies
John O'Donoghue
Jonáš Hájek
Jouni Inkala
Kelly Lenox
Knute Skinner
Kristina Hočevar
Ksenija Premur
Ksenija Jus - Xenia
Lenka Krajnc
Maciej Melecki
Maja Novak
Marcin Warmuz
Maria Jastrzebska
Marianna Kurtto
Marjan Strojan
Mark Whelan
Marta Podgórnik
Martina Komárková
Martina Hefter
Matej Krajnc
Michał Kopczyk
Michele Obit
Milan Jesih
Miroslava Gavurová
Muanis Sinanović
Paddy Bushe
Pamela Uschuk
Paul Polansky
Pauliina Haasjoki
Petra Kolmančič
Primož Čučnik
Radharani Pernarčič
Roberto Nassi
Robin Parmar
Simona Popescu
Slavo Šerc
Srečko Kosovel
Stephen Watts
Špela Drnovšek Zorko
Špela Sevšek Šramel
Tahir Mujičić
Taja Kramberger
Takako Arai
Tatjana Jamnik
Tina Kozin
Tone Škrjanec
Urška P. Černe
Vilja-Tuulia Huotarinen
Ville Hytönen
Vlado Kreslin
Willem van Toorn
William Pitt Root
Zlati Čoln 2010