EN / SLO

Vilja-Tuulia Huotarinen

Finska, 1977

Finska pesnica, ki je objavila tudi tri romane za najstnike. V prvi pesniški zbirki Sakset kädessä ei saa juosta (Prepovedano teči s škarjami, 2004) se je ukvarjala s temo podobe dekliškega telesa in odraščanja v družbi, polni pravil. Naslednja knjiga Naisen paikka (Kraj, kjer stoji ženska, 2007) vsebuje pesmi antičnih mater in vprašanja o ženskosti, ki jo opredeljujejo dodatki. Tretja zbirka Iloisen lehmän runot (Pesmi srečne krave, 2009) je knjiga polna "glamurnih krav" in njihovih bolečin. Huotarinenova je učiteljica ustvarjalnega pisanja v Helsinkih, Tampereju in Turkuju in glavna urednica literarne revije za najstnike LUKUfiilis. Njene knjige so prejele tri nagrade za literaturo. Trenutno živi v Homeenlinni.

POEMS FROM A BOOK ”POEMS OF A HAPPY COW”
RUNOJA KIRJASTA “ILOISEN LEHMÄN RUNOT”

Jos lehmät päästää ulos maanantaina
ne menevät metsään, painuvat pitkälle
pyrkivät putouksiin, kallionkoloon ja alas jyrkänteeltä.
Kuolleet palaavat pihatietä pitkin:
Rebekka, Isolde, Rosamunda.
Allison, Eulalia, Eufrosyne.
Ne eivät tule kummituksina vaan vanhoina ystävinä.
Ketä ne, siivettömät, täällä suojelevat?
Laihaa likkaa, laihaa likkaa.


ENGLISH:

Let the cows out on Monday
and they’ll enter the forest, wander far
aim for the waterfalls, the hole in the rock and down the precipice.
The dead come back along our the road to our yard:
Rebecca, Isolde, Rosamunda.
Allison, Eulalia, Euphrosyne.
Not as ghosts but as old friends.
Whom will they, the wingless ones, protect here?
A lean lass, a lean lass.


NEDERLANDSE:

***
Laat ’s maandags de koeien uit de stal
en ze gaan het bos in, ver weg
naar de waterval, het gat in de rots en de afgrond in.
De dode komen terug langs ons pad naar ons erf:
Rebecca, Isolde, Rosamunde.
Liesje, Eulalia, Eufrosyne.
Niet als geesten maar als oude vrienden.
Wie zullen zij, vleugellozen, hier beschermen?
Een magere meid, een magere meid.

Vertaald door Willem van Toorn


V SLOVENŠČINI:

V ponedeljek izpustite krave
pa bodo šle v gozd, odtavale daleč,
tja k slapovom, k luknji v skali in dol v prepad.
Mrtve pridejo nazaj po naši cesti na naše dvorišče:
Rebeka, Izolda, Rozamunda.
Allison, Evlalija, Evfrozina.
Ne kot duhovi, ampak kot stare prijateljice.
Koga bodo, brezperutne, varovale tukaj?
Brhko dekle, brhko dekle.

Prevedli Tatjana Jamnik in Vilja-Tuulia Huotarinen


***
meidän tehtävämme on valvoa kuka lehmä hyppää kenenkin päälle
                   siitä tietää että sillä on kiima
                                                mutta unohdan aina, kummalla
iltaisin lehmäni asettuvat parijonoon
        Minea lypsetään kuiviin
                               Anastasia putoaa ojaan
Medeia romahtaa
                                Penelope turpoaa, Angelika saa vaivoikseen kärpäset
ja Thetis pakkopaidan
                   Afroditen utareista tulee mureketta
                                                                 Dianan hyppy jää lyhyeksi
                  Kaikkia sankarittaria ei voi pelastaa
mutta raivoisa Wonder Woman, punamultaa huulissaan
                                                       syöksyy lypsytarhan portti selässä kaupunkiin  
Ja kun sen tapaa Stockmannilla
                      se ei tervehdi enää


ENGLISH:

it’s our job to keep an eye on  which cow jumps on which
                so we know that one's on heat
                                               but I always forget which one
in the evenings my cows queue up in pairs
          Minea’s milked dry
                         Anastasia falls into a ditch
Medeia collapses
                             Penelope swells, Angelica’s pestered with flies
and Thetis with a straitjacket
                  Aphrodite’s udders turn mincemeat
                                                          Diana’s jump falls short
              All heroines are not saveable
but the wrathy Wonder Woman rushes off to town with reddled lips,
                                                               milk-yard gate on her back,
And when you see her at Stockmann’s department store
                                                   she’s no longer saying hello


NEDERLANDSE:

***
Onze taak is te zien welke koe welke bespringt
        Zodat we weten dat die tochtig is
                   maar ik vergeet steeds welke het is
’s avonds staan mijn koeien twee aan twee in de rij
         Minea is drooggemolken
           Anastasia valt in een sloot
Medea stort neer
                           Penelope zwelt op, Angelica wordt geteisterd door vliegen
en Thetis door een dwangbuis
    Afrodites uiers gaan in het gehakt
                    Diana’s sprong is te kort.
    Alle heldinnen zijn ten ondergang gedoemd
maar de woedende Wonder Woman raast naar de stad met knalrode lippen,
                    op haar rug het hek van de melkwei,
en als je haar ziet in de Bijenkorf,
                    dan zegt ze je niet meer gedag.

Vertaald door Willem van Toorn


V SLOVENŠČINI:

***
paziti moramo, katera krava naskoči katero
                da vemo, katera se goni
                                               ampak vedno znova pozabim, katera
ob večerih se moje krave razvrstijo v dvostop
          Minea je pomolzena do zadnje kaplje
                         Anastazija pade v jarek
Medeja zleze skup
                             Penelopa kolne, Angelico motijo muhe
in Tetido prisilni jopič
                  Afroditino vime se spremeni v mleto meso
                                                          Dianin skok se skrajša
              Vseh junakinj se ne da rešiti
ampak besna Wonder Woman odbezlja v mesto s pordečenimi ustnicami,
                                                               s hlevskimi vrati na hrbtu,
In kadar jo vidite v blagovnici Stockmann
                                                   nič več ne pozdravlja

Prevedli Tatjana Jamnik in Vilja-Tuulia Huotarinen


***

Anne kastetaan Prinsessaksi mutta hallitseminen on vaikeaa.
Kesällä Prinsessa A karkaa kolmen sonnin kanssa metsään,
hullu heinäkuu, ei niitä saa kiinni kukaan, niillä on vakoojia ja maja puussa.
Syksyllä naapuri ilmoittaa: Teidän lehmänne pää on ladon ovessa,
siihen se on juossut, ei pääse eteen eikä taakse.
Se on Prinsessa A:lle muutoksen paikka.
Myöhempinä vuosinaan se työskentelee kehitysyhteistyön parissa
ja taistelee maamiinoja vastaan. Prinsessa A oppii vilkuttamaan
punaisella matolla katse syttyy, sammuu, katoaa, syttyy taas,
valolle arka villimansikan tuoksu, väistämätön ja vaarassa.


ENGLISH:

Anne’s christened Princess but reigning’s a hard job.
In summer Princess A flees to the forest with three bulls,
a crazy July, nobody can catch them, they’ve got spies and a house in a tree.
In the autumn a neighbour says: your cow’s head’s stuck in the barn door,
she’s run in there, can’t shift forward or backward.
It’s a change of place for Princess A.
In her later years she works in a development co-operation
and fights against land mines. Princess A is learning how to wave
on the red carpet her gaze lights up goes out, disappears, lights up again
a wild-strawberry scent, sensitive to light, inescapable and threatened.


NEDERLANDSE:

***
Anna wordt Prinses genoemd maar regeren is lastig.
’s Zomers vlucht Prinses A naar het bos met drie stieren,
een maffe juli, niemand kan ze vangen, ze hebben spionnen en een huis in een boom.
In de herfst zegt een buurman: je koe zit met haar kop tussen de schuurdeur,
ze wou daar naar binnen, maar ze kan  niet voor of achteruit.
Zo komt Prinses A nog eens ergens.
In haar latere jaren werkt ze in de ontwikkelingshulp
en strijdt ze tegen landmijnen. Prinses A leert wuiven
op de rode loper straalt haar blik, dooft uit, verdwijnt, en straalt weer
een geur van wilde aardbeiden, lichtgevoelig, onontkoombaar en bedreigd.

Vertaald door Willem van Toorn


V SLOVENŠČINI:

***
Anne je postala princesa, ampak vladanje je garaško delo.
Poleti Princesa A pobegne v gozd s tremi biki,
nori julij, nihče jih ne more ujeti, imajo vohune in hišico na drevesu.
Jeseni sosed reče: vaša krava se je z glavo zagozdila v vrata skednja,
stekla je noter, zdaj pa ne more ne naprej ne nazaj.
Za Princeso A je to sprememba kraja.
Naslednja leta deluje na področju razvojnega sodelovanja
in se bori proti kopenskim minam. Princesa A se uči mahati
na rdeči preprogi, njen pogled se prižge, ugasne, izgine, spet prižge,
vonj po divjih jagodah, občutljiv na svetlobo, neizbežen in ogrožen.

Prevedli Tatjana Jamnik in Vilja-Tuulia Huotarinen


***
Kun muut ryskivät tiheikköjen läpi
kullanruskea lehmä seuraa minua pienten puiden välistä,
ei poikkea polulta. Holly Golightly on ikiaikaista heimoa, kapea ja kevyt,
joskus pelkään että se menee ukkosen mukana, unohtuu sateeseen,
ottaa myrskyn hentojen lapaluidensa päälle pelkästä lähimmäisenrakkaudesta.
Kun se katoaa suolle, sumusta nousee kutsuhuuto, suovillan seasta
lehmän toiveikas laulu, sen luottamus minuun ei hellitä hetkeksikään.
Holly seuraa hyräillen, kiertää kanssani jokaisen mutkan
kohti kotia, näin se tahtoo, siihen se on tehty, en tiedä miksi itken.


ENGLISH:

When the others rush through the thickets
the golden-brown cow follows me through the small trees,
doesn’t leave the path. Holly Golightly’s from an ancient breed, thin and light,
sometimes I fear she’ll go with the thunder, be forgotten in the rain,
take the storm on top of her fragile shoulder blades out of sheer sibling-love.
When she disappears into the swamp, her call rises out of the fog, from the cotton grass
the hopeful song of a cow, her trust in me never fails for a moment.
Holly follows humming, comes round every bend with me towards home.
that’s what she wants, that’s what she’s made for, I don’t know why I’m crying.


NEDERLANDSE:

***
Als de anderen door het struikgewas draven,
volgt de goudbruine koe mij tussen de boompjes,
blijft op het pad. Holly Golightly is van een oud ras, dun en licht,
soms ben ik bang dat ze door de donder wordt weggevaagd, vergeten in de regen,
dat ze het onweer op haar smalle schoudertjes neemt uit louter famlieliefde.
Als ze in het moeras verdwijnt, stijgt haar geloei omhoog uit de mist, uit het wollegras
het hoopvollel ied van een koe, haar vertrouwen in mij verflauwt geen moment.
Holly volgt geneurie, gaat elke bocht met mij door op weg naar huis.
Dat wil ze, daar is ze voor geschapen, ik weet niet waarom ik huil.

Vertaald door Willem van Toorn


V SLOVENŠČINI:

***
Medtem ko druge dirjajo skozi ščavje,
mi zlato-rjava krava sledi med drevesci,
ne skrene s poti. Holly Golightly je iz pradavne pasme, vitka in svetla,
včasih se ustrašim, da jo bo odnesel vihar, da bo pozabljena v dežju,
izvzemite nevihto na njenih krhkih lopaticah iz njene čiste bratsko-sestrske ljubezni.  
Ko izgine v močvirje, se iz megle dvigne njen glas, iz bombažne trave
nade polna kravja pesem, niti za hip se ji ne omaje zaupanje vame.
Holly živahno sledi, me po vseh ovinkih spremlja
domov, to hoče, za to je ustvarjena, ne vem, zakaj jokam.

Prevedli Tatjana Jamnik in Vilja-Tuulia Huotarinen


***
Kuningattaren selkä oli valkoinen kuin ensilumi,
tähdet hehkuivat otsassa ja lavoissa.
Putoan polvilleni kaipuusta.
Se mikä minut nostaa on Kuningattaren käsky,
säälimätön ja siksi täynnä lohtua.
Kun Kuningatar antaa maitoa puhutaan elämänjanosta,
siitä mitä ei voi hallita:

ILO! ILO! ILO! Sitä mitä ei voi käskeä voi pyytää
ILO! ILO! ILO! Sitä mitä ei voi kätkeä
täytyy pyytää lisää, jaksaakseen

Kuningattaren ääni kaikuu tyhjässä navetassa
läpi aikojen ajetun kellokkaan kutsu,
minä menen vaikka seinien läpi
jos se on hyvä joka minua johtaa.


ENGLISH:

Queenie’s back was white as driven snow,
stars glowed on her brow and shoulders.
I fall on my knees with longing.
What raises me up is Queenie’s command,
merciless and therefore full of comfort.
When Queenie’s giving milk we talk about the thirst for life,
what we can’t control:
JOY! JOY! JOY! What you can’t command you can ask for
JOY! JOY! JOY! What you can’t hide
you must ask for more of, in order to carry on
Queenie’s voice echoes in the empty cowshed
the call of the driven-through-the-ages bellwether,
I’ll even walk through the walls
if what leads me is good.


***
Kraljičnin hrbet je bil bel kot sneg,
zvezde so ji svetile na čelo in pleča.
Hrepeneč padem na kolena.
Dvigne me Kraljičnin ukaz,
neusmiljen in zatorej poln utehe.
Ko Kraljična daje mleko, se pogovarjava o lakoti po življenju,
česar ne moremo nadzorovati:
RADOST! RADOST! RADOST! Česar ne moreš ukazati, za to lahko prosiš
RADOST! RADOST! RADOST! Česar ne moreš skriti
za to moraš prositi še večkrat, da lahko greš naprej
Kraljičin glas odmeva v praznem hlevu
klic krave vodnice, hiteče skoz stoletja,
šla bom še skozi zid,
če je to, kar me vodi, dobro.

Prevedli Tatjana Jamnik in Vilja-Tuulia Huotarinen


***

POEM FROM A BOOK  ”A PLACE WHERE A WOMAN STANDS”
RUNO KIRJASTA “NAISEN PAIKKA”

Painan kämmeneni esiäidin kättä vasten. Ristit, painaumat, rypyt.
Suvun rosoinen tarina.

Seisomme asfaltin kaistaleella, joutomaan asukit,
niittyleinikit. Voikukat. Maitohorsmat ja muut rikkaruohot.
Olan yli heitetyt linnut. Mykät kivet.
Portinpieleen pilaantuneet marjat. Reikäiset enkelit.

Muistan ajan jolloin meillä vielä oli siivet
mutta ei vapautta, vain lentämisen pakko
meillä oli jatkuvan muuton, hakkaavan sydämen pakko.
Tähänkö voisi pysähtyä, kun on vapaus valita.

Esiäidin sieraimet värisevät
Mansikan läpi tihkuu sormien valo


ENGLISH:

I put my hand on a hand of an ancestor mother. All those crosses and wrinkles.
The rough story of the family.

We stand on an edge of an asphalt, inhabitants of a spare land,
buttercups. Dandelions. Rosebay willowherb and other weeds.
Birds thrown over the shoulders. Speechless stones.
Spoilt berries on the doorsteps. Angels with a holes in their back.

I remember the time we had wings
But no freedom, only a force to fly
We had endless migrations, a force of beating hearts
Would you to stop now if it is possible to decide?

Nostrils of an ancestor mother are quivering
Through the flesh of strawberry you can see the light of your fingers


V SLOVENŠČINI:

Dlan položim v dlan pradavne matere. Vsi ti križi in gube.
Težka družinska zgodba.

Stojiva na kraju asfalta, prebivalki nadomestne dežele,
kalužnici. Regrata. Ozkolistno ciprje in druge zeli.
Ptici, vrženi čez ramo. Onemela kamna.
Pokvarjeni jagodi na pragu. Angela z luknjami v hrbtu.

Spominjam se časov, ko sva imeli peruti
a nobene svobode, edino moč leteti
ves čas sva se selili, z močjo utripajočih src.
Bi se zdaj ustavila, če se je mogoče odločiti?

Nozdrvi pradavne matere drgetajo
Skozi meso jagod se vidi svetloba tvojih prstov.

Prevedli Tatjana Jamnik in Vilja-Tuulia Huotarinen


***

POEMS FROM A BOOK ”MUST NOT RUN WITH SCISSORS”
RUNOJA KIRJASTA ”SAKSET KÄDESSÄ EI SAA JUOSTA”

Niin paljon on puhuttu meidän itsemurhistamme,
kirkuvista junista ja metallin mausta suussa,
että ajattelen hetken elämää.

Että me istumme vintin portailla,
että meillä on kapeat nilkat jotka heiluvat
edestakaisin, vinot viisarit.
Rintojen päälle varisee kevätlunta.
Olkapäillä kultaisten kiharoiden paino,
sädekehä. Lupaukset jotka täytetään
myöhemmin piripintaan.

Rappusissa on rikkinäinen lamppu joka roihahtaa
kerran toisensa jälkeen. Lempeästi kuin pedot
tartumme toistemme käsiin, otamme vastaan
lieviä shokkeja, sähköjohdon kautta.

Silmät syttyvät täyteen unta.
Kipu ja onni eivät päästä etäälle.
Silmät syttyvät täyteen unta.


ENGLSIH:

So much has been said about our suicides,
screaming trains, a metallic taste in the mouth,
that it is life I now think about for a moment.

That we sit on the steps leading up to the attic,
that we have slender ankles that swing
back and forth, oblique clock hands.
Spring snow trickles onto our breasts.
On our shoulders, the weight of golden locks,
a halo.  Promises that will be fulfilled
later, to the brim.

On the steps there's a defective lightbulb, it explodes
over and over again.  As gently as wild beasts
we grab each others' hands, receive
mild shocks through the electric wire.

Eyes light up with dream.
Pain and joy won't let us go far.
Eyes light up with dream.


PO POLSKU:

Tyle już powiedziano o naszych samobójstwach,
szczękających pociągach, metalicznym smaku w ustach,
oto życie, o którym teraz myślę przez chwilę.

Że siedzimy na schodach prowadzących na poddasze,
że mamy cienkie kostki kołyszące się
do przodu i w tył, obłe wahadła.
Wiosenny śnieg kapie na nasze piersi.
Na naszych ramionach, ciężar złotych kłódek,
aureola. Obietnice, które spełnimy
później, całkowicie.

Na schodach uszkodzona żarówka, wybucha
wciąż na nowo. Delikatnie jak dzikie bestie
łapiemy swoje ręce, otrzymując
łagodne wstrząsy poprzez drut elektryczny.

Oczy rozświecają snem.
Ból i radość nie pozwolą nam zajść daleko.
Oczy rozświecają snem.

Tłumaczenie: Agnieszka Będkowska-Kopczyk


V SLOVENŠČINI:

Toliko je bilo že rečenega o samomorih,
kričečih vlakih, okusu kovine v ustih,
to je to življenje, me spreleti.

Da sediva na stopnicah, ki vodijo na podstrešje,
da imava tenke gležnje, ki se zibajo
naprej in nazaj, poševna urna kazalca.
Spomladanski sneg nama kaplja na prsi.
Na rame, teža zlatih ključavnic,
svetniški sij. Obljube, ki bodo izpolnjene
pozneje, do kraja.

Na stopnišču je pokvarjena žarnica, vedno znova
jo raznese. Nežno kot divji zveri
se zgrabiva za dlani, po električni žici
dobiva blažji šok.

Oči se prižgejo s sanjami.
Bolečina in radost se nama ne bosta pustili oddaljiti.
Oči se prižgejo s sanjami.

Prevedli Tatjana Jamnik in Vilja-Tuulia Huotarinen


***

Tytöt ovat karanneet.
                     He kävelevät päät pystyssä
rantaan, heidän hansikkaansa ovat valkeat
valmiiksi muotoillut lupaukset,
                joista he yli kaiken haluavat vapaiksi.
Yli kaiken he tahtovat rypistää
sinisen kalvon joka viettelee
kävelemään vetten päällä.
                         Tytöt tietävät mitä on tehtävä
kun horisontti näkyy.
Tytöt ilmoitetaan kadonneiksi, nuoruus menetetyksi  
                            He nauravat päin kasvoja,
tarttuvat paljain käsin hohtavaan kankaaseen
ja puhkovat saksilla silmänreiät sen läpi,
rikkovat pinnan heijastuksen, täydellisen ihon.


ENGLISH:

The girls have escaped.
                    Stiff-necked, they walk
to the shore, their gloves are white
pre-formulated promises
   they want to free themselves from, more than anything.
More than anything they want to crumple
the blue silk that entices them
to walk on water.
                    The girls know what has to be done
when the horizon comes.
The girls are pronounced lost, their youth forfeited.
                    They laugh into people's faces,
with bare hands they grab the gleaming fabric
and scissor holes into it,
break the surface reflection, the perfect skin.


ČESKY:

Dívky utekly.
        Tvrdohlavé, jdou
k pobřeží, jejich rukavice jsou bílé
jako dříve fomulované sliby
    od nichž se chtějí osvobodit, více něž cokoli jiného.
Více než cokoli jiného chtějí zmačkat
modré hedvání které je vábí
chodit po vodě.
        Dívky vědí, co je třeba udělat
když uvidí své limity.
Dívky cosi ztratily, jejich mládí se vytratilo.
        Vysmívají se lidem do obličejů,
s obnaženýma rukama se chytají lesknoucí se látky
a stříhají do ní díry, do perfektní kůže
odraz povrchu se rozbíjí.

Přeložila Irena Šťastná


V SLOVENŠČINI:

Punce so pobegnile.
                   Svojeglavo odidejo
na obalo, njihove rokavice so bele
od zunaj dane obljube,
   ki bi se jih rade osvobodile, nadvse.
Nadvse rade bi zmečkale
modro svilo, ki jih vabi,
naj hodijo po vodi.
                    Punce vejo, kaj je treba storiti,
ko pride obzorje.
Punce so razglašene za izgubljene, njihova mladost za zapravljeno.
                    Ljudem se smejijo v obraz,
z golimi rokami zgrabijo bleščečo tkanino
in vanjo s škarjami izrežejo luknje,
zlomijo odsev površine, brezhibno polt.

Prevedli Tatjana Jamnik in Vilja-Tuulia Huotarinen

Literarno društvo IA

8. pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2010

8. mednarodna pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln

"SAVE LEAD-POISONED CHILDREN OF KOSOVO"
Peticijo lahko podpišete tukaj

FILM BOJANA BRECLJA: Golden Boat 2010 from Bojan Brecelj on Vimeo.

ODMEVNOST DELAVNICE V MEDIJIH na spletu

Dnevnik, 18. 9. 2010

Primorske novice, 16. 9. 2010

Večer, 27. 9. 2010

La poesia e lo spirito, 28. 9. 2010

Tvar, 21. 10. 2010

Portal české literatury, 8. 11. 2010

Czech literature portal, 1. 12. 2010

 

PROGRAM

Nedelja, 12. september
19.00 – pozdravna večerja

Ponedeljek, 13. september
9.30 – začetek delavnice
13.00 – kosilo
19.30 – večerja

Torek, 14. september
9.30 – delovni sestanek
13.00 – kosilo
14.30 – obisk jame
19.30 – večerja

Sreda, 15. september
9.30 – delovni sestanek
13.00 – kosilo
15.00 – izlet po okolici
19.30 – večerja

Četrtek, 16. september
9.30 – delovni sestanek
13.00 – kosilo
18.30 – večerja
20.00 – branje v Škocjanu

Petek, 17. september
9.30 – delovni sestanek
12.30 – kosilo
14.00 – odhod v Ljubljano
19.00 – branje v Cankarjevem domu

Sobota, 18. september
9.30 – pogovor o prevajanju
13.00 – kosilo
15.00 – obisk Tomaja
19.00 – večerja

Nedelja, 19. september
odhod po zajtrku

Vsi programi so javni. Vstop je prost.

***

Kandidat za Nobelovo nagrado Paul Polansky, vodilni nizozemski pesnik Willem van Toorn, legenda hrvaške rokovske in gledališke scene Tahir Mujičić, vodilna finska mednarodna borka za pravice žensk Vilja-Tuulia Huotarinen, mednarodno uveljavljena poljska slovenistka Agnieszka Będkowska-Kopczyk, edini slovenski postmodernist in sonetist Milan Jesih, pesnik in organizator literarnega dogajanja v južni Angliji John Davies, irski pesnik Knute Skinner, vodilni italijanski pesnik srednje generacije Roberto Nassi, italijanska naveza, ki pomeni novo obliko sodelovanja z našimi zahodnimi sosedi v okviru skupnosti Alpe-Jadran, nova generacija slovenskih pesnic (Radharani Pernarčič, Tina Kozin, Tatjana Jamnik), Slovanski most, nadaljevanje programov iz prejšnjih let v okviru Foruma slovanskih kultur (Irena Šťastná, Michał Kopczyk), zahodnoevropski, srednjeevropski, slovanski trikotnik, povezovanje manjših in večjih evropskih literatur na vzhodu in zahodu, soorganiziranje festivalov, simpozijev, srečanj, delavnic in oblikovanje sodobnega literarnega vozlišča v Škocjanu in mednarodnega uveljavljanja poezije v izvirnikih in prevodih. Po uspešni uveljavitvi Kosovela v Veliki Britaniji in ZDA bosta kmalu sledila nova monografija v poljskem jeziku in mednarodno uveljavljanje novega vala slovenskih klasikov (Cankar, Strniša, Detela).  

Zlati Čoln 2010