EN / SLO

Paul Polansky

ZDA, 1942

Paul Polansky je ameriški aktivist, ki se bori za pravice Romov, za njihov napredek in njihovo priznanje po vsej vzhodni Evropi in na Balkanu. Trenutno vodi Kosovsko fundacijo za romske begunce (KRRF) in nevladno organizacijo, ki dela z obolelimi prebivalci taborišča ZN na severu Kosova. Bil je vodja misije Družbe za ogrožene ljudi na Kosovu in v Srbiji.. Objavil je sedemindvajset knjig, od tega šestnajst pesniških zbirk. Njegova najbolj kontroverzna knjiga Osvinčena kri ZN opisuje nedejavnost ZN (UNMIK), ki so odgovorni, da je mnogo romskih otrok iz taborišča umrlo zaradi zastrupitve s svincem.

MILOS RUZICKA

Living homeless in a Prague park today
reminds him of his year in Auschwitz:
sleeping on cold pavement that is just
as hard as the bare wooden bunkbeds,
standing in line all afternoon for
one bowl of soup and a piece of bread,
sneaking around the corner to steal
cabbage leaves from the garbage cans,
scrounging for cigarette butts after the
polished black boots have walked away.
The barbed-wire is not around the park,
but around the politicians’s souls.


PO POLSKU:

MILOS RUZICKA

Jego obecne życie bezdomnego w praskim parku
przypomina mu o roku, spędzonym w Auschwitz:
spanie na zimnym chodniku tak
twardym jak gołe drewniane prycze,
kolejki całymi popołudniami po jedną
miskę zupy i kawałek chleba,
węszenie za rogiem, żeby ukraść
liście kapusty z pojemników na śmieci,
sępienie o pety po odejściu
wypolerowanych czarnych oficerek.
Drut kolczasty nie otacza parku
ale dusze polityków.

Tłumaczenie: Agnieszka Będkowska-Kopczyk


V SLOVENŠČINI:

MILOSZ RUZICKA

Življenje brezdomca ga danes v parku v Pragi
spominja na leto, ki ga je preživel v Auschwitzu:
mrzel pločnik, na katerem spi,
je prav tako trd kot gole plohi na pogradu,
dolgo popoldansko čakanje v vrsti
na skledo juhe in kos kruha,
skrivno stikanje za vogali, da bi ukradel
kakšen list zelja iz kant za smeti,
prežanje na cigaretni ogorek,
ko so zloščeni čevlji odkorakali dalje.
Park resda ni obdan z ograjo iz bodeče žice,
so pa zato z njo ovite duše politikov.

Prevedel Iztok Osojnik


Z-2012

Look at my purple tattoo,
here,
on my left forearm.
Z-2012.
Our government says
I tattooed this on myself,
to get compensation.
That’s what our politicians think
about us Holocaust survivors.
That we all lie,
like they do.


PO POLSKU:

Z-2012

Spójrz na fioletowy tatuaż,
o tu,
na moim lewym przedramieniu.
Z-2012.
Nasz rząd twierdzi,
że dałem sobie to
wytatuować,
żeby dostać odszkodowanie.
Oto co nasi politycy sądzą
o ocalałych z Holocaustu.
Że wszyscy kłamiemy,
tak jak oni.

Tłumaczenie: Agnieszka Będkowska-Kopczyk


V SLOVENŠČINI:

Z-2012

Poglejte si številko
na moji
levi podlahti.
Z-2012.
Moja vlada trdi,
da sem si jo sam vtetoviral,
da bi lahko dobil nadomestilo.
Tako namreč razmišljajo naši politiki,
o nas, ki smo preživeli holokavst.
Prepričani, da lažemo,
kakor to počnejo oni.

Prevedel Iztok Osojnik


SUOMEKSI:

Z-2012

Katso violettia tatuointiani,
tässä,
vasemmalla kyynärvarrellani.
Z-2012.
Hallituksemme sanoo
että tatuoin tämän itseeni
saadakseni korvauksia.
Näin poliitikkomme ajattelevat
holokaustista selvinneistä.
Että me kaikki valehtelemme
heidän tapojensa mukaan.

Kääntänyt Ville Hytönen


THE PRESIDENT OF KOSOVO

A Serb tramp
who has declared himself
the president of Kosovo
sits every afternoon
on a wooden bench
across the street
from the Plemetina train station
waving at every vehicle
that passes by.
When the president of Kosovo
waves his ragged fur hat
at the highly polished NGO Jeeps,
you can see his sun-burnt face
looks like a miniature map
of his country
right down to the pock marks
that look like bomb craters.
Yesterday, the president of Kosovo
wore a big sign around his neck,
written in English. It said:
MY LATEST URINE SAMPLE
PROVED POSITIVE
FOR RECYCLED
NUCLEAR WASTE.
THANK YOU, AMERICA
FOR MAKING MY BALLS
GLOW IN THE DARK.


NEEDERLANDSE:

DE PRESIDENT VAN KOSOVO

Een Servische zwerver
die zichzelf heeft uitgeroepen
tot president van Kosovo
zit elke middag
op een houten bank
aan de straat tegenover
het station van Plemetina
hij wuift naar elk voertuig
dat voorbijkomt.
Als de president van Kosovo
met zijn rafelige bontmuts zwaait
naar de blinkend gepoetste NGO jeeps,
zie je dat zijn zonverbrand gezicht
lijkt op een landkaart in miniatuur
van zijn land
tot aan de pokkenputjes toe
die eruitzien als bomkraters.
Gisteren had de president van Kosovo
een groot bord om zijn nek
met een Engelse tekst erop:
MIJN LAATSTE URINEMONSTER
BLEEK POSITIEF
OP GERECYCLED
NUCLEAR AFVAL.
HEB DANK, AMERIKA
DAT MIJN BALLEN NU
OPLICHTEN IN HET DONKER

Vertaald door Willem van Toorn


PO POLSKU:

PREZYDENT KOSOWA

Serbski włóczęga,
który ogłosił się
prezydentem Kosowa,
siedzi każdego popołudnia
na drewnianej ławce
na ulicy
naprzeciw dworca Plemetina,
machając do każdego przejeżdżającego
pojazdu.
Kiedy prezydent Kosowa
macha swoją znoszoną futrzaną czapką
do wypolerowanych jeepów NGO,
widać jego opaloną twarz
wyglądającą jak miniaturowa mapa
jego kraju
i dziury po ospie
jak kratery po bombach.
Wczoraj prezydent Kosowa
miał na szyi wielki napis
w języku angielskim. Który mówił:
W MOJEJ OSTATNIEJ PRÓBCE MOCZU
STWIERDZONO OBECNOŚĆ
ODPADÓW NUKLEARNE
Z RECYCLINGU.
DZIĘKUJĘ CI, AMERYKO,
ŻE DZIĘKI TOBIE MOJE JAJA
BĘDĄ ŚWIECIĆ W NOCY.

Tłumaczenie: Agnieszka Będkowska-Kopczyk


V SLOVENŠČINI:

PREDSEDNIK KOSOVA

Srbski klatež,
ki se je razglasil za
predsednika Kosova
popoldne vedno poseda
na leseni klopi
na ulici nasproti železniške postaje Plementina
in maha vozilom, ki vozijo mimo.
Ko predsednik Kosova s svojo razcapano kapo
maha brezhibno povoskanim terencem nevladnih organizacij,
lahko vidiš njegov od sonca porjaveli obraz,
podoben pomanjšanemu zemljevidu
njegove dežele
vključno s kozavimi brazgotinami,
ki so videti kot bombni kraterji.
Včeraj si je predsednik Kosova
okoli vratu obesil veliko tablo,
na kateri je v angleščini pisalo:
ZADNJI MOJ URINSKI VZROEC JE POKAZAL
DA SEM POZITIVEN
ZASTRUPLJEN S PREDELANIMI
JEDRSKIMI ODPADKI.
HVALA AMERIKA,
KER SI MI OMOGOČILA,
DA MI JAJCA ŽARIJO V TEMI.

Prevedel Iztok Osojnik


CALL IT WHAT YOU LIKE
You call it
what you like,
but I’ve only
found it
on the street.
At home
it wasn’t love
what my father
did to me.
In high school
it wasn’t love
what the boys
made me do
in the backseats
of their cars.
In my own marriage
it wasn’t love
when my husband
threw up
on me,
every night.
In the county home
it wasn’t love
when the male nurses
made you
do anything
they wanted.
But on the street
it is love
when someone
shares
a blanket,
and doesn’t
touch you.


PO POLSKU:

NAZWIJ TO, JAK CHCESZ

Nazwij to,
jak chcesz,
ale właśnie
to znalazłam
na ulicy.
W domu
to, co ze mną robił
ojciec,
to nie była miłość.
W szkole
to, co ze mną robili
chłopcy
na tylnych siedzeniach
swoich samochodów,
to nie była miłość.
W małżeństwie,
gdy mąż
rzucał się
na mnie
co noc,
to nie była miłość.
W domu opieki społecznej,
gdy pielęgniarze
robili ze mną,
co chcieli
to nie była miłość.
Ale na ulicy,
gdy ktoś
dzieli się z tobą
kocem
i nie
dotyka cię,
to jest miłość.

Tłumaczenie: Agnieszka Będkowska-Kopczyk


V SLOVENŠČINI:

MISLI SI, KAR HOČEŠ,
in imenuj to,
kakor želiš,
toda jaz sem jo doživela
na ulici.
To, kar je oče
doma delal z mano,
ni ljubezen.
Tudi ni ljubezen to,
kar so fantje
v srednji šoli
z mano počeli
na zadnjih sedežih svojih avtov.
Tudi v zakonu
ni bila ljubezen,
ko me je moj mož
vsako noč pobruhal.
Prav tako
ni šlo za ljubezen
ko so moški strežniki
v umobolnici z mano delali,
kar so hoteli.
Toda na cesti,
ko kdo s tabo
deli odejo
in se te ne dotakne
to je ljubezen.

Prevedel Iztok Osojnik


SUOMEKSI:

Kutsu sitä miksi ikinä haluat

Kutsu sitä
miksi ikinä haluat
mutta minä vain
löysin sen kadulta.
Se ei ollut rakkautta
mitä isäni
kotona minulle teki.
Se ei ollut rakkautta
mitä lukiossa pojat minulle
auton takapenkillä tekivät.
Avioliitossani
se ei ollut rakkautta
kun aviomieheni
oksensi päälleni    
joka ikinen yö.
Se ei ollut rakkautta
kun mielisairaalan
mieshoitajat pakottivat
tekemään tahtonsa mukaan.
Mutta nyt on rakkautta
kadulla kun joku
jakaa peiton kanssasi
koske sinuun.

Kääntänyt Ville Hytönen


EVIL CONSPIRACY

I’d rather walk outside
waving a poem
instead of a gun,
but President Bush
might shoot me.
He prefers to put up
Wanted Dead
or Alive posters,
and call out the vigilantes.
I’d rather walk outside
waving a poem
instead of a gun,
but President Bush
might shoot me.
He prefers to bomb
buildings and bridges.
Babies he calls
collateral damage.
I’d rather walk outside
waving a poem
instead of a gun,
but President Bush
might shoot me.
He prefers to consider
all critics part
of an evil conspiracy,
especially poets
who might make
a posse out of the poor
and round him up
for war crimes.


PO POLSKU:

DIABELSKA KONSPIRACJA

Wolałbym spacerować po ulicach,
machając wierszem
a nie pistoletem,
ale prezydent Bush
mógłby mnie zastrzelić.
On woli rozwieszać
plakaty Poszukiwany
Żywy Lub Martwy
i wzywać obrońców prawa.
Wolałbym spacerować po ulicach,
machając wierszem
a nie pistoletem,
ale prezydent Bush
mógłby mnie zastrzelić.
On woli bombardować
budynki i mosty.
Dzieci, które określa
jako strata kolateralna.
Wolałbym spacerować po ulicach,
machając wierszem
a nie pistoletem,
ale prezydent Bush
mógłby mnie zastrzelić.
On woli traktować
wszystkich krytyków jako część
diabelskiej konspiracji,
zwłaszcza poetów,
którzy z biednych mogliby
stworzyć oddział
i otoczyć go
za zbrodnie wojenne.

Tłumaczenie: Agnieszka Będkowska-Kopczyk


V SLOVENŠČINI:

ZLE SPLETKE

Bolje bi bilo, če bi šel ven
in raje vihtel s pesmijo
kot s pištolo,
a bi me predsednik Bush
verjetno ustrelil.
On raje izobeša
tiralice z napisom
Iskan živ ali mrtev
in pošilja na ulice nočne straže.
Bolje bi bilo, če bi šel ven
in raje vihtel s pesmijo
kot s pištolo,
ampak predsednik Bush bi
me verjetno ustrelil.
Zanj so vse kritike
del zlih spletk,
kar še posebej velja za pesnike,
ker bi lahko skupaj
zbrali vse reveže
in ga obkolili
kot vojnega zločinca.
        
Prevedel Iztok Osojnik

Literarno društvo IA

8. pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2010

8. mednarodna pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln

"SAVE LEAD-POISONED CHILDREN OF KOSOVO"
Peticijo lahko podpišete tukaj

FILM BOJANA BRECLJA: Golden Boat 2010 from Bojan Brecelj on Vimeo.

ODMEVNOST DELAVNICE V MEDIJIH na spletu

Dnevnik, 18. 9. 2010

Primorske novice, 16. 9. 2010

Večer, 27. 9. 2010

La poesia e lo spirito, 28. 9. 2010

Tvar, 21. 10. 2010

Portal české literatury, 8. 11. 2010

Czech literature portal, 1. 12. 2010

 

PROGRAM

Nedelja, 12. september
19.00 – pozdravna večerja

Ponedeljek, 13. september
9.30 – začetek delavnice
13.00 – kosilo
19.30 – večerja

Torek, 14. september
9.30 – delovni sestanek
13.00 – kosilo
14.30 – obisk jame
19.30 – večerja

Sreda, 15. september
9.30 – delovni sestanek
13.00 – kosilo
15.00 – izlet po okolici
19.30 – večerja

Četrtek, 16. september
9.30 – delovni sestanek
13.00 – kosilo
18.30 – večerja
20.00 – branje v Škocjanu

Petek, 17. september
9.30 – delovni sestanek
12.30 – kosilo
14.00 – odhod v Ljubljano
19.00 – branje v Cankarjevem domu

Sobota, 18. september
9.30 – pogovor o prevajanju
13.00 – kosilo
15.00 – obisk Tomaja
19.00 – večerja

Nedelja, 19. september
odhod po zajtrku

Vsi programi so javni. Vstop je prost.

***

Kandidat za Nobelovo nagrado Paul Polansky, vodilni nizozemski pesnik Willem van Toorn, legenda hrvaške rokovske in gledališke scene Tahir Mujičić, vodilna finska mednarodna borka za pravice žensk Vilja-Tuulia Huotarinen, mednarodno uveljavljena poljska slovenistka Agnieszka Będkowska-Kopczyk, edini slovenski postmodernist in sonetist Milan Jesih, pesnik in organizator literarnega dogajanja v južni Angliji John Davies, irski pesnik Knute Skinner, vodilni italijanski pesnik srednje generacije Roberto Nassi, italijanska naveza, ki pomeni novo obliko sodelovanja z našimi zahodnimi sosedi v okviru skupnosti Alpe-Jadran, nova generacija slovenskih pesnic (Radharani Pernarčič, Tina Kozin, Tatjana Jamnik), Slovanski most, nadaljevanje programov iz prejšnjih let v okviru Foruma slovanskih kultur (Irena Šťastná, Michał Kopczyk), zahodnoevropski, srednjeevropski, slovanski trikotnik, povezovanje manjših in večjih evropskih literatur na vzhodu in zahodu, soorganiziranje festivalov, simpozijev, srečanj, delavnic in oblikovanje sodobnega literarnega vozlišča v Škocjanu in mednarodnega uveljavljanja poezije v izvirnikih in prevodih. Po uspešni uveljavitvi Kosovela v Veliki Britaniji in ZDA bosta kmalu sledila nova monografija v poljskem jeziku in mednarodno uveljavljanje novega vala slovenskih klasikov (Cankar, Strniša, Detela).  

Zlati Čoln 2010