EN / SLO

John Davies

Velika Britanija, 1950

John Davies se je rodil v Birminghamu v Angliji, zdaj pa živi v Brightonu.
Prva zbirka je bila pamflet The Nutter in the Shrubbery (2002), sledila je pesniška zbirka Shedman (2008). Njegove pesmi so bile predvajane na BBC TV, radiu in objavljene v številnih revijah in antologijah, npr. Dreaming Beasts (2004), Poetry South 2008, The Stony Thursday Book 2009 (Irska) in Frogmore’s Poetry South East 2010. Udeležuje se literarnih večerov in festivalov v Veliki Britaniji, na Irskem in po Evropi. Vodi delavnice za različne starostne skupine. Za pisanje in režijo je prejel več nagrad. Vodi založbo Pighog.

Ceramic

There’s a wall curving
straight through our hearts.
There’s always a wall.

Each brick was carefully
placed in the wall that
curves through our hearts.

Knuckles were skinned
nails torn, hearts broken.
Men have died building the wall

that curves straight through
our hearts. Who knew mortar
would stick so to flesh?  How

we make ourselves ceramic.
There’s a path along the wall
that curves through our hearts.

We gather the children there
to celebrate our wall building,
to teach them our wall building

skills; to tell them the history
of the wall that curves straight
through our hearts, to keep it

in good repair. For without
the wall’s curving, how would
we know which path to follow?

Stay close to the wall. Keep
away from the open land
beyond. The wall keeps me safe.

Doesn’t the wall curving
straight through our hearts
keep us all safe?


ITALIANO:

Di ceramica

C'è un muro che piega
deciso dentro il nostro cuore.
C'è sempre un muro.

Ciascun mattone è stato posto
con cura nel muro
che piega deciso dentro il nostro cuore.

Nocche ci si sono sbucciate
unghie strappate, cuori infranti.
Uomini sono morti costruendo il muro

che piega deciso dentro
il nostro cuore. Chi avrebbe detto che la malta
aderisce a tal punto alla carne? Come

sappiamo diventare di ceramica.
C'è un sentiero lungo il muro
che piega dentro il nostro cuore.

Ci raduniamo i bambini
per celebrare la costruzione del muro,
per spiegargli le qualità

del nostro muro; per dirgli la storia
del muro che piega deciso
dentro il nostro cuore, per mantenerlo

saldo. Perché senza il piegare
del muro, come sapremmo
il sentiero da seguire?

Stai rasente il muro. Tienti lontano
dall'aperto che si apre
al di là. Il muro mi tiene al sicuro.

Non ci tiene tutti al sicuro
il muro che piega
deciso dentro il nostro cuore

Traduzioni di Roberto Nassi


PO POLSKU:

Ceramiczni

Dokładnie przez nasze serca
zakręca mur.
Zawsze jest jakiś mur.

Każda cegła została precyzyjnie
ułożona w murze
zakręcającym przez nasze serca.

Poobdzierane ze skóry kostki palców,
paznokcie postrzępione, złamane serca.
Ludzie oddali życie, budując ten mur,

który zakręca dokładnie przez
nasze serca. Czy ktoś wiedział, że tynk
może przyschnąć do ciała? Tak właśnie

stajemy się ceramiczni.
Wzdłuż muru biegnącego
przez nasze serca, jest ścieżka.

Gromadzimy tam dzieci,
żeby uczcić budowę naszego muru,
żeby im wpoić umiejętności budowania

muru; żeby im opowiedzieć historię
muru zakręcającego dokładnie przez
nasze serca, żeby utrzymać go

w dobrym stanie. Bo skąd
wiedzieć, którą podążać ścieżką,
gdy nie ma muru?

Stać blisko muru. Trzymać się z dala
od otwartego lądu, który jest
za nim. Mur gwarantuje mi bezpieczeństwo.

Czyż mur zakręcający
dokładnie przez nasze serca
nie gwarantuje nam wszystkim bezpieczeństwa?

Tłumaczenie: Agnieszka Będkowska-Kopczyk


V SLOVENŠČINI:

Keramični

Obstaja zid, ki se vije
naravnost skoz naša srca.
Vedno je zid.

Skrbno so opeke
položene v zid, ki
se vije skoz naša srca.

Členki so se odrgnili,
nohti zatrgali, srca zlomila.
Moški so umirali na zidu,

ki se vije naravnost skoz
naša srca. Kdo bi vedel, da malta
tako oblepi na mesu? Kako

se delamo keramične.
Obstaja pot ob zidu,
ki se vije skoz naša srca.

Tja pripeljemo otroke,
da slavijo naše zidanje,
da jih naučimo veščin

zidanja; da jim povemo zgodovino
zidu, ki se vije naravnost skoz
naša srca, da bodo zanj dobro

skrbeli. Kajti le kako bi
brez zavojev zidu vedeli,
po kateri poti naj gremo?

Ostani blizu zidu. Ne hodi
na prostranstva, tja
onkraj. Zid me varuje.

Mar zid, ki se vije
naravnost skoz naša srca
ne varuje nas vseh?

Prevedla Tatjana Jamnik


Clothes of grey

The dusk gathers the riders. Do not compare yourself with these.
Why, they feel nothing. Do not dwell or hanker. Do not follow their
clothes of grey, your vanishing mist, slipping through the trees.

Why do they call you when my love gives you opal, cockatiels, keys
to open and enlighten secret rooms. Why sing in the shadow where
the dusk gathers the riders? Do not compare yourself with these

poor things, they are not real. Where will they lead you? Please
look at me. Where am I in your plans? Tell me. How am I to share
clothes of grey? Your vanishing mist slipping through the trees -

is that all I will have and hold of us? How can you? How she’s
lost him, they’ll say, as if I’ve been careless, when it’s just not fair.
The dusk gathers the riders - do not compare yourself with these.

When will you come back? When will your heart unfreeze?
If not for my sake then think of the children. Must they wear
clothes of grey, your vanishing mist? Slipping through the trees

without a word, you coward - you think escaping frees?
We’ll see. I’ll wear grey silks, the finest underwear. I don’t care
the dusk gathers the riders. Do not compare yourself with these
clothes of grey. Your vanishing? Mist slipping through the trees.


NEDERLANDSE:

Grijze gewaden

De schemer verzamelt de ruiters. Tracht niet op hen te lijken.
Kom op, zij voelen niets. Blijf hier niet hangen. En ga niet
hun grijze gewaden achterna, je ijle mist, tussen de bomen verdwijnend.

Waarom roepen zij jou, terwijl mijn liefde je opaal geeft, kanaries, voor geheime
kamers sleutels en licht. Waarom zing je een lied
waar schemer de ruiters verzamelt? Tracht niet op hen te lijken,

die stakkers, ze zijn niet echt. Waar brengen ze je heen. Mij aankijken
kun je toch alsjeblieft?  Waar ben ik in jouw plan. Zeg het. Ik kan toch niet
grijze gewaden met je delen. Je ijle mist tussen de bomen verdwijnend –

is dat wat ik van ons nog overhoud? Hoe kun je. Ze is hem kwijt en
wel voor altijd, zullen ze zeggen, alsof ik jou vallen liet.
De schemer verzamelt de ruiters – tracht niet op hen te lijken.

Wanneer kom je terug? Wanneer zal je verijsde
hart ontdooien? Zo niet voor mij, dan voor de kinderen. Zíj hoeven toch niet
grijze gewaden te dragen, je ijle mist, tussen de bomen verdwijnend

zonder een woord, lafbek – zal vluchten je bevrijden
denk je? Wacht maar. Ik draag ijle lingerie van grijze zijde. Mij een biet
dat de schemer de ruiters verzamelt. Tracht er niet op te lijken,
die grijze gewaden. Dat jij weggaat? Mist tussen de bomen verdwijnend.

Vertaald door Willem van Toorn


V SLOVENŠČINI:

Oblačila sivine

Mrak zbira jezdece. Nikar se ne primerjaj z njimi. Kajti oni
ničesar ne čutijo. Ne ustavljajo se in ne hrepenijo. Ne sledi njihovim
oblačilom sivine, tvoja zginjajoča megla, polzi med drevesi.

Zakaj te kličejo, ko ti moja ljubezen daje opal, nimfe, ključe,
s katerimi odkleneš in razsvetliš skrivne sobe. Zakaj bi pela v senci, kjer
mrak zbira jezdece? Nikar se ne primerjaj z njimi, s temi

ubogimi parami, neresnični so. Kam te bodo odpeljali? Prosim,
poglej me. Kje sem v tvojih načrtih jaz? Povej. Kako naj delim
oblačila sivine? Tvoja zginjajoča megla, ki polzi med drevesi –

je to vse, kar bom od naju imela in ohranila? Kako moreš? Kako ga
je izgubila, bojo rekli, kot da bi mi bilo vseeno, to ni fer.
Mrak zbira jezdece – nikar se ne primerjaj z njimi.

Kdaj prideš nazaj? Kdaj se bo tvoje srce otajalo?
Če ne zaradi mene, pomisli vsaj na otroke. Ali morajo nositi
oblačila sivine, tvojo izginjajočo meglo? Ki polzi med drevesi

brez besed, ti šleva – a misliš, da te beg lahko osvobodi?
Bomo videli. Nosila bom sivo svilo, najfinejše perilo. Briga me,
da mrak zbira jezdece. Nikar se ne primerjaj z njimi, s temi
oblačili sivine. Tvoje izginjanje? Megla, ki polzi med drevesi.

Prevedla Tatjana Jamnik


Winter

Wait. Watch a scimitar of heath
chicane above the fencepost silhouettes,
careen along the hillside’s windward crease,
as drab as the branches where it settles.
Wait. See the ground start up and fly
and leave its long-legged shadows in the snow.
Observe a wing of primrose in the sky,
how long it takes for anything to grow.
Wait. Count dull barbs on silver wire,
sodium stars that pierce the closing dusk,
wheat stalks scorched in the harvest fire,
the total sum of humanity’s flux.
Will waiting help us understand how much
of us is there, how much of there is us?


Puppet workshop

The tulips
I pick for my wife
from our garden
open
and close,
breathing
the light.
Open.
Close.

The hospital breathes people.
In the morning,
there’s never enough room
in the car park.
Before the rush
of evening visitors,
there are many spaces.

Take an item of clothing,
with the slightest movement
make it come alive.
Respiration.
Attention.

The tulips
I picked for my wife
from our garden
open
and close,
breathing
the light.
Open.
Close.


NEDERLANDSE:

Poppenspel

De tulpen
die ik pluk voor mij vrouw
in onze tuin
openen
en sluiten,
ademen
het licht.
Open.
Dicht.

Het ziekenhuis ademt mensen.
In de ochtend
is er nooit genoeg plek
op de parkeerplaats.
Vóór de toeloop
van het avondbezoek
is er plaats genoeg.

Pak een kledingstuk
laat het met de lichtste
beroering tot leven komen.
Ademhaling.
Aandacht.

De tulpen
die ik plukte voor mijn vrouw
in onze tuin
openen
en sluiten,
Ademen het licht.
Open.
Dicht.

Vertaald door Ineke Holzhaus


PO POLSKU:

Warsztaty lalkarskie

Tulipany
które zrywam dla żony
z naszego ogrodu
otwierają się
i zamykają,
wdychając światło.
Otwierają się.
Zamykają.

Szpital wdycha ludzi.
Rankiem
zawsze brakuje miejsca
na parkingu.
Ale jest go dosyć,
zanim zjawią się tłumy
wieczornych odwiedzających.

Weź kawałek ubrania,
najdelikatniejszym ruchem
pobudź go do życia.
Oddychanie.
Koncentracja.

Tulipany
które zrywam dla żony
z naszego ogrodu
otwierają się
i zamykają,
wdychając światło.
Otwierają się.
Zamykają.

Tłumaczenie: Agnieszka Będkowska-Kopczyk


V SLOVENŠČINI:

Lutkovna delavnica

Tulipani
ki jih naberem za ženo
na najinem vrtu
se odpirajo
in zapirajo,
dihajo
svetlobo.
Odpirajo.
Zapirajo.

Bolnišnica diha ljudi.
Zjutraj
ni nikoli dovolj prostora
na parkirišču.
Pred prometno konico
večernih obiskovalcev
je veliko praznih prostorov.

Vzemi kos oblačila,
z neznatnim gibom
ga oživi.
Dihanje.
Pozornost.

Tulipani
ki sem jih nabral za ženo
na najinem vrtu
se odpirajo
in zapirajo,
dihajo
svetlobo.
Odpirajo.
Zapirajo.

Prevedla Tatjana Jamnik


SUOMEKSI:

Nukketeatteri-työpaja
Tulppaanit
jotka poimin puutarhasta
vaimolleni
avautuvat
ja sulkeutuvat
hengittäen valoa
Avautuvat.
Sulkeutuvat.

Sairaala hengittää ihmisiä.
Aamuisin
ei ole koskaan tarpeeksi tilaa
parkkipaikalla
Ennen iltapäivien vierailujen ruuhkaa
on paikkoja vaikka muille jakaa.

Ota vaatekappale
kevyimmällä mahdollisella liikkeellä.
Saa se elämään.
Herääminen.
Huomio.

Tulppaanit,
jotka poimin vaimolleni
omasta puutarhastamme
avautuvat
ja sulkeutuvat,
hengittäen
valoa.
Avautuvat.
Sulkeutuvat.

Kääntänyt Ville Hytönen


My island

The silence is broken by the silence itself
something else is listening
except at night, when crabs
in their millions scriggle on the shore.

I take the green pill first and spend a day
lost inside an engine made of glue.
In the water there’s a woman’s face,
a giantess who stretches deep across the bay.

When the rain is warm I wash;
when cold, I hide,
imagining the buckets
I do not have, filling to the brim.

The knife I’d hidden when I took
the drugs, I cannot trace.
The beach smells of sisal,
damp earth, salt, and something else.

Lying down, my eyes next to the sand,
I watch the insects’ traffic.
By day I try to catch the crabs
I hear at night, but never do.

The boat fizzes to the dock. I step aboard.
On the other side of the trees,
nothing is happening.
Nothing I can see, anyway.


NEDERLANDSE:

Mijn eiland

De stilte wordt verbroken door de stilte zelf
iets anders luistert mee
behalve ’s nachts wanneer de krabben
bij miljoenen langs de kustlijn scharrelen.

Ik neem eerst de groene tablet en verlies
een dag verdwaald in een machine van lijm.
In het water ligt het gezicht van een vrouw
een reuzin uitgestrekt onderin de baai.

Als de regen komt was ik me;
bij kou hou ik me verscholen
stel me emmers voor die ik niet heb
hoe ze zich vullen tot de rand.

Het mes dat ik verstopte toen ik
de pillen nam, kan ik niet vinden.
Het strand ruikt naar sisal en
vochtige aarde, zout, en nog iets.

Ik lig op de grond, mijn ogen vlakbij het zand
ik zie de optocht van de insecten.
Overdag probeer ik de krabben te vangen
die ik ’s nachts hoor, maar het lukt nooit.

De boot snort naar de steiger. Ik ga aan boord.
Aan de andere kant van de bomen
gebeurt niets.
Niets dat ik kan zien tenminste.

Vertaald door Ineke Holzhaus


PO POLSKU:

Moja wyspa

Cisza jest przerwana samą ciszą
czymś innym jest słuchanie
oprócz nocy, gdy kraby
milionami grzechoczą na brzegu.

Najpierw biorę zieloną tabletkę i spędzam dzień,
zatracony w środku silnika zrobionego z kleju.
W wodzie kobieca twarz,
olbrzymka wypełniająca głębię zatoki.

Kiedy jest ciepły deszcz, myję się;
kiedy zimny, chowam się
i widzę, jak wiadra, których nie mam,
napełniają się po brzegi.

Nie mogę znaleźć noża;
schowałem go, biorąc tabletki.
Plaża pachnie trawą morską,
wilgotną ziemią, solą i jeszcze czymś.

Leżąc z oczami przy piasku,
obserwuję wędrówki insektów.
Za dnia próbuję złapać kraby,
które słyszę nocą, na darmo.

Łódź podpływa do doku. Wchodzę na pokład.
Po drugiej stronie drzew
nic się nie dzieje.
Przynajmniej ja tego nie zauważam.

Tłumaczenie: Agnieszka Będkowska-Kopczyk


V SLOVENŠČINI:

Moj otok

Tišino prekine sama tišina,
nekaj drugega posluša,
razen ponoči, ko rakovice v
svojih milijonih strigajo na obali.

Prvo vzamem zeleno tabletko in
preživim dan, izgubljen znotraj
motorja, narejenega iz lepila. V
vodi obraz ženske, orjakinje, ki
se razteza v globino preko zaliva.

Kadar je dež topel, se umijem;
ko mrzel, se pritajim in si
predstavljam, da se vedra, ki jih
nimam, polnijo do roba.

Noža, ki sem ga skril, ko sem se
zadel, ne morem več izslediti. Čez
plažo se vleče vonj po konoplji, po
vlažni zemlji, soli in nečem drugem.

Ležeč, z očmi tik ob pesku, opazujem
promet žuželk. Podnevi lovim rakovice,
ki jih slišim ponoči, a jih nikoli ne ujamem.

Čoln odbrni k doku. Stopim na tuje.
Na drugi strani dreves se ne dogaja nič,
Kakorkoli, nič, kar bi jaz lahko videl.

Prevedla Radharani Pernarčič


Moj otok

Tišino prelomi tišina sama,
še nekaj drugega razen noči
posluša, kako se milijoni
rakov plazijo po obali.

Najprej vzamem zeleno tableto in preživim dan
izgubljen v stroju, narejenem iz lepila.
V vodi lebdi ženski obraz,
velikanka, raztegnjena globoko v zalivu.

Kadar je dež topel, se umivam;
kadar je mrzel, se skrijem
in si predstavljam vedra,
ki jih nimam, napolnim jih do roba.

Noža, ki sem ga skril, ko sem vzel
zdravila, več ne najdem.
Plaža diši po sisalu,
vlažni prsti, soli in še nečem.

Ko se uležem, z očmi tik ob pesku
opazujem žuželčji promet.
Čez dan poskušam ujeti rake,
ki jih slišim ponoči, pa jih nikoli ne.

Čoln zadane ob pomol. Vkrcam se.
Na drugi strani dreves
se nič ne dogaja.
Vsaj nič takega, kar bi lahko videl.

Prevedla Tatjana Jamnik


SUOMEKSI:

Huoltoasema

Nainen näkee hänet kopista
ja katsoo inholla
kuinka suutin potkaisee ja läikyttää
vaahtoaan etupihalle.

Mies seisoo vihaisena pumpulla
tuntien vaihtorahat taskussaan.
Nainen painaa katkaisinta
lopettaakseen varoitusäänen.

Hän ajattelee Sharonia
jonka pitäisi olla nukkumassa
ja lähes kolmevuotiasta Scottia
itkemässä jälleen kastuneessa lastensängyssään.

Nainen pakkaa Mars-patukat kassiinsa.
Mies ruuvaa säiliön korkkia takaisin.
Nyt hän on polvillaan. Kaikki tämä
tapahtui sunnuntaina, korkin etsiminen

kuin hän kadottaisi kaiken arvokkuutensa.
Poliisi laittaisi hänet ruotuun, nainen toivoo.
Hän miettii miten hän viitsii, hänen entinen miehensä,
ryömii valokyltin alla.

Kääntänyt Ville Hytönen


Uskottomuus

Kotoa lähtiessä tai sinne palatessa
hän suuteli aina vaimoaan
ja vannoi että tämä olisi
aina hänen elämänsä keskipisteessä

Lähtiessä aamulla
hän puki kasvoilleen hymyn,
joka katosi jo puolen
mailin jälkeen

Tunnit jotka hän käytti poissa kodistaan
antoivat hänelle aikaa ajatella
tapaamisia jotka hän perui
junia joihin hän ei koskaan ehtinyt

Kotiin palatessaan tai sieltä lähtiessään
hän tietää eron asioiden välillä
sen, mitä hän ei koskaan enää tee
ja sen, minkä hän on juuri oppimassa

Kääntänyt Ville Hytönen


The singing fish

Big Mouth Billy Bass Superstar Singing Sensation is activated by
a light sensor. He sings such compositions such as "I will survive"
"Don't worry, be happy" and “Take me to the river”.

OK, I'm awake, I answer back, fraught with déjŕ vu,
to the busybody in my dream. Yes, I know what light is.
A shoal of photons disappears; I sing to the shadow.

How would you feel, fixed on a plaque, screwed to the wall,
programmed with just two songs - this, and an alternative?
Such a thing to be laughed at. I hear your condemnation,
mockery, spite. I hear the whirring of my own mechanisms,
but very little else.  My job is to be crucified.

My plastic flesh aches as it’s flexed and flexed again,
and I flip my head to greet you, like those fish played,
dehooked, tossed back and caught again, again, again.

Imagine if the Rainbow you're about to gut flipped
up like me. How would you feel? Motors cut in and
out to move my jaws in lip sync to the song. I know
what I am: a robot for amusement. I obey the laws
of my construction. Its fixity has its uses, I observe.

All shadows are equal. Fishermen will never catch me.
It's not so bad. Someone has to do it.
Even I can find it funny to be so peripheral.

I try to imagine the very edge illuminating the core,
but it's beyond me. My work is done.
In the eyes of boys I see myself in pieces.
My greatest wish would be that when I go to sleep
I never wake again. Take me to the river. Wash me down.


With acknowledgement to Al Green, Teenie Hodges, Bobby McFerrin and Gloria Gaynor

Literarno društvo IA

8. pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2010

8. mednarodna pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln

"SAVE LEAD-POISONED CHILDREN OF KOSOVO"
Peticijo lahko podpišete tukaj

FILM BOJANA BRECLJA: Golden Boat 2010 from Bojan Brecelj on Vimeo.

ODMEVNOST DELAVNICE V MEDIJIH na spletu

Dnevnik, 18. 9. 2010

Primorske novice, 16. 9. 2010

Večer, 27. 9. 2010

La poesia e lo spirito, 28. 9. 2010

Tvar, 21. 10. 2010

Portal české literatury, 8. 11. 2010

Czech literature portal, 1. 12. 2010

 

PROGRAM

Nedelja, 12. september
19.00 – pozdravna večerja

Ponedeljek, 13. september
9.30 – začetek delavnice
13.00 – kosilo
19.30 – večerja

Torek, 14. september
9.30 – delovni sestanek
13.00 – kosilo
14.30 – obisk jame
19.30 – večerja

Sreda, 15. september
9.30 – delovni sestanek
13.00 – kosilo
15.00 – izlet po okolici
19.30 – večerja

Četrtek, 16. september
9.30 – delovni sestanek
13.00 – kosilo
18.30 – večerja
20.00 – branje v Škocjanu

Petek, 17. september
9.30 – delovni sestanek
12.30 – kosilo
14.00 – odhod v Ljubljano
19.00 – branje v Cankarjevem domu

Sobota, 18. september
9.30 – pogovor o prevajanju
13.00 – kosilo
15.00 – obisk Tomaja
19.00 – večerja

Nedelja, 19. september
odhod po zajtrku

Vsi programi so javni. Vstop je prost.

***

Kandidat za Nobelovo nagrado Paul Polansky, vodilni nizozemski pesnik Willem van Toorn, legenda hrvaške rokovske in gledališke scene Tahir Mujičić, vodilna finska mednarodna borka za pravice žensk Vilja-Tuulia Huotarinen, mednarodno uveljavljena poljska slovenistka Agnieszka Będkowska-Kopczyk, edini slovenski postmodernist in sonetist Milan Jesih, pesnik in organizator literarnega dogajanja v južni Angliji John Davies, irski pesnik Knute Skinner, vodilni italijanski pesnik srednje generacije Roberto Nassi, italijanska naveza, ki pomeni novo obliko sodelovanja z našimi zahodnimi sosedi v okviru skupnosti Alpe-Jadran, nova generacija slovenskih pesnic (Radharani Pernarčič, Tina Kozin, Tatjana Jamnik), Slovanski most, nadaljevanje programov iz prejšnjih let v okviru Foruma slovanskih kultur (Irena Šťastná, Michał Kopczyk), zahodnoevropski, srednjeevropski, slovanski trikotnik, povezovanje manjših in večjih evropskih literatur na vzhodu in zahodu, soorganiziranje festivalov, simpozijev, srečanj, delavnic in oblikovanje sodobnega literarnega vozlišča v Škocjanu in mednarodnega uveljavljanja poezije v izvirnikih in prevodih. Po uspešni uveljavitvi Kosovela v Veliki Britaniji in ZDA bosta kmalu sledila nova monografija v poljskem jeziku in mednarodno uveljavljanje novega vala slovenskih klasikov (Cankar, Strniša, Detela).  

Zlati Čoln 2010