EN / SLO

Tina Kozin

Slovenija, 1975  

(foto Damjan Švarc)                                                                     

Študirala je primerjalno književnost in literarno teorijo, za svoje prvo diplomsko delo, Fikcijskost kot posebna oblika modalnosti, je leta 2002 prejela fakultetno Prešernovo nagrado. Z Uredništvom za kulturo Radia Slovenija redno sodeluje od leta 1995, ko jezačela z objavami knjižnih ocen, Literarnih večerov in Literarnih portretov. Trenutno na Radiu Slovenija vodi in ureja oddajo Sobotno branje, kot redaktorica sodeluje pri urejanju vseh literarnih in informativnih oddaj, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo.
Je urednica knjižne zbirke Stopinje (v njej objavljamo klasike kratke proze) in urednica rubrike Proza pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. Kritike literarnih in strokovnih del ter intervijuje objavlja tudi v mesečnikih Literatura, Sodobnost in Dialogi, v štirinajstdnevniku Zvon ter časopisih Delo, Dnevnik in Večer. Je članica uredništva literarne revije Literatura. Za svoje kritiško delo je leta 2007 prejela Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega kritika, ki jo podeljuje Društvo Slovenskih pisateljev.
Prevajala je različne filozofske tekste iz nemščine za Novo revijo, Phainomeno ter zbornik FNM.
Napisala je spremno študijo k strokovni knjigi Resnica in estetska resnica avtorice Käte Hamburger in spremna besedila za leposlovne knjige različnih slovenskih avtorjev. V letu 2006 je bila strokovna recenzentka znanstvenih projektov slovenskih Univerz na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS, med leti 2007 in 2009 pa članica komisije za izbor nagrade Dnevnikova fabula.
Leta 2010 ji je pri Študentski založbi Litera izšel knjižni prvenec, knjiga poezije Mož s petimi podplati. Revijalne objave poezije je imela v letih 2009/10 v Literaturi, Sodobnosti, Zvonu in v Dialogih.


***

beli žerjav razpira krila
ne bom se premaknila

reče gora in  
do vznožja poleti
v kosmih strgana

tišina

vesta
kar ni ali se ne zgodi
je brez peres
in zraščeno
le s svojimi sledmi

gora ni gola
namesto skal in redke trave
jo kosmičasto preliva perje
puhast slap otroških las
ki žerjavu belo in prisojno raste
iz oči v peruti da na njej
počasi osivi

vesta
beli žerjav razpre krila
da z njima podpira nebo
ali široko objema
zemljo ko

vzleti

pa razpre krila v nihanja
točkastega dihanja v goro
se zaraste z vsako perutnico
kljunasto usloči
vratno hrbtenico in vreteno
je zglajena trobenta
zraka in negibnega

vesta
vse tudi letenje se spočne
v bokih ne v krilih
širijo se mu v elipsi
gora
pa samo molči



***

v tej sobi je prah
prekril tišino in zazvenel
z vonjem zrelih semen
medi mu oči

v tej sobi je ženska
razgaljena zgodovina
nima njenega telesa
odeto je v veko

ta ženska ima roke
kot sence okamnelcev
naslonjene na sonce rastejo
globoko v osmukano okno

ta ženska nima kože
le trepalnice zaobljene v zrno
cvetnega prahu  po vsem telesu
z njimi prestreza roki in

prečesano brezčasje prši
z dlani na konice oči
najdaljše so na hrbtu
tako odprto ga težijo



***

na vrhu hriba
vlažna pokošena
trava
prst
iztegnjen v soj
luči pod njim
mesto ali vas
(v nekaj tone
mrak)
puh megle
pod nogami
prst
na njej se stara
sled divjadi
z gosto temo izgine
vse
nagonsko govori
samo takrat si
ko te najbolj ni
jutro
spet
odpre oči



ČESKY:

***
na vršku kopce
vlhko seká
trávu
pevnina
se roztáhla do žáru
světla pod ní
a město nebo vesnice
(soumrak někam klesal)
závan mlhy
pod nohama pevniny
na ní divoké stezky
stárnou
mizí s hustou temnotou
vše instinktivně říká
existuješ jen
když nejvíce nejsi
ráno
zas
otvírá své oči

Přeložila Irena Šťastná



***


ta prizor je temno siv
in kamnit zvonik
v ospredju horizonta osamela os
med modro morja in modro neba
na gladini plava s konico turna
se zabada v kopast zablodel oblak

ta prizor je tudi moder
in shiran starec
na obali obraz posušene oljke
olesenela zemlja je njegova
koža v morju prst na jeziku
sled besed odvrženih v tišino
še dolg objem morja
in obale čutijo samo zalite skale



***

kakšna pa je šele tale slika
se sprašuje temno toda mehko morje
bonaca že prehaja v sen na še lenem
valu se polega ob oblivano obalo kamna
ne mehča s soljo ampak s toploto sonce
vleče v razšopirjeno obzorje skorje
se je prenajedel soj rumene potopljen
v rdečo in vijolično nebo lovi zaspano
obliko nad oblakom sivo belih skal

globina torej je kot je navzoča
nežna nostalgija ki prekaša kič
ampak obe se uklonita samoti para
starih pancerjev na hrbtu proda
levega je položilo desni pa stoji
in s koncem liže rob narasle vode



***

kamniti kosi letijo
proti zemlji repi
jim žarijo
in robijo nebo



ČESKY:

kousky kamenů letí
směrem k zemi jejich ocasy
září
a brousí oblohu

Přeložila Irena Šťastná



SUOMEKSI:

Valkoinen kurki levittää siipensä
en aio siirtyä tuumaakaan
sanoo vuori ja

Kääntänyt Ville Hytönen



***

tole je čisto taka slika
kot da ne bi bila
na morju plavaš na drugo stran
zaliva včasih te zakriva
voda zgleda topla
rjava
trava te obdaja trava
valovi iz dna
raztresena
sta in plavata
kopno je oddaljeno
bolj kot se zdi z drevesi
se zarašča v vse kar je
obzorje a vidi se
bale sena
na jasno izrisani jasi so
neprodušno
stiskani obrazi
morja in vasi
posušeni in ti
plavaš   
veter piha počasi
jambori so za tabo
jadra so zvita in slana
ti pa kar plavaš
in plavaš kot lena riba
čeprav si plastična
motikica

nek otrok pa ima leseni coklici
mamo solze in vse oči
na nasprotni obali



***
                 Je dih življenja in potop.
                 Kajetan Kovič.   


ko Katja spi
sanjajo tudi vulkani
utripa le ekran
prostora in zastrta
vrata so priprta

ko Katja govori
se izgubijo vsi
pomeni ti in melodija
je kar pleteta dva črna
nohta ampak vrata so zaprta

ko Katja posluša
besede nežno kruši v sliki
je odmaknjena samota
terja vedno dva
in vrata so odprta

ko Katje ni
niti v sobi
ki se sonči v topli luni
so vrata odstrta
in veter v prahu migeta



NEDERLANDSE:

als Katja  slaapt
dromen vulkanen ook
alleen het scherm flikkert
in de kamer en achter zijn gordijn
staat de deur op een kier

als Katja praat
gaat elke betekenis verloren
jij en het melodietje
wat blijft is gebreid door twee zwarte
vingernagels maar de deur is dicht

als Katja luistert
beitelt ze zacht stukjes uit de woorden in het beeld
ergens is een verre eenzamheid
die altijd vraagt om twee
en de deur is open

als Katja er niet is
zelfs in de kamer niet
die zich ligt te zonnen in de warme maan
wordt de deur opengetrokken
en de wind rolt rap door het stof

Vertaald door Willem van Toorn

 

 

Translations by Špela Drnovšek Zorko:

***

the [a] white crane is spreading its wings
I will not move [move myself]

says the mountain and
to the foot [foot of the mountain] flies
torn [ripped] into shreds [flakes]

silence

you (two) know [they (two) know]
what is not or does not occur [happen]
is without feathers
and grown together [fused]
only with its own tracks [trails, footprints]

the mountain isn't bare [nude]
instead of rocks and sparse [rare] grass
flaked feathers flow over it
a downy [fuzzy] fall [waterfall, flow] of children's hair
which grows white and sloping [as on slope of mountain] on the crane
from the eyes to the wings so that on it
it slowly greys [goes grey]

you (two) know [they (two) know]
the white crane spreads its wings
so that with them it supports the sky [to support the sky]
or widely [broadly, vastly, hugely] embraces
the earth as it

takes off [flies off]

[and] it spreads the [its] wings into a swinging [swaying]
of the staccato [dotted] breathing into the mountain
it grows with each [every] wing
it arches [hunches] beak-like
its spinal column and the vertebra [spindle]
is a smoothed [polished] trumpet
of air and unmoving

you (two) know [they (two) know]
everything [all things] even flying is [are] conceived [begot]
in the hips not the wings
they widen in its [the crane's] ellipses
the mountain [while the mountain]
is only silent



***

in this room the dust
covered [smothered, concealed] the silence and rang out
with the smell of ripe seeds
it honeys his eyes

in this room there is a woman
bared history
does not have her body
it is wrapped in the ages [centuries; also, eyelid]

this woman has hands
like shadows of the turned to stone [the petrified]
leaning on the sun they grow
deep into the scraped [sheared, picked bare] window

this woman has no skin
only eyelashes curved [rounded] into a grain [seed]
of flower pollen on [across] the entire body
with them she intercepts [catches] the [her] hands [arms] and

the combed-over [ransacked] timelessness sprinkles [rains finely]
from the palm to the tips of the eyes
they are the longest on the back [back: body part]
so openly they weigh it down


***

on top of the [a] hill
damp cut
grass
finger [also earth, dirt]
stretched out into the glow [flare]
of light under it
a [the] city or village
(twilight is sinking into
something)
a puff of fog
underneath the feet
earth [dirt, finger]
on [in] it the wildlife tracks [trails]
are ageing
with the thick darkness disappears
everything [all]
it [she, he] instinctively says [tells itself/herself/himself]
you are [exist] only [only then]
when you are most not
[the] morning
again
opens its eyes


***


this scene [sight] is dark grey
and a stone belfry [bell tower]
in front [front part] of the horizon a solitary axis [axle]
between the blue of the sea and the blue of the sky
swims [floats] on the tip of the tower
[it] stabs at the lost puffy [cumulus] cloud [puffy [cumulus] cloud gone astray]
this scene [sight] is also blue
and an emaciated old man
on the shore the face of a dry [dried] olive tree
the wooden [lignified] earth is his
skin in the sea [a, the] finger [earth, dirt] on the tongue
the [a] trail of words thrown into [shed into] the silence
then [and furthermore; also] the long embrace of the sea
and the shores feel only the flooded [submerged] rocks



***

and then what is this picture [painting, image] like
asks itself the dark but soft sea
the calm sea [calm surface] is already passing over into sleep [dream] on the still lazy
wave it lies itself down [situates itself] by the rinsed shore the stone
is not softened by the salt but by warmth the sun
pulls [stretches] into an upright [bristled] horizon crust
it ate too much of the glow of the yellow sunk
into red and the purple sky chases [hunts] the sleepy
shape above the cloud of white grey rocks [cliffs]

depth therefore is as it is present
gentle [mild] nostalgia that surpasses kitsch
but both are brought to heel by [bow down before] the solitariness [solitude] of a pair
of old ski boots on the back of the [river gravel]
the left has been lain down while the right remains standing
and with its tip [end] licks the edge of the risen water



***

stone pieces [fragments] fly
toward the earth their tails
are glowing
and edge [serge] the sky



***

this is just the kind [sort] of picture [painting, image]
as if it were not [did not exist]
in the sea [on the seaside] you swim to the other side
of the bay sometimes you are hidden [hidden by]
the water it looks warm
brown
grass surrounds [encloses] you grass
waves from the bottom [deep]
absent-minded [shaken]
you (two) [they (two)] are and you (two) [they (two)] swim
the land is distant [far off]
more than it seems with the trees
it grows into everything that is
the horizon but you can see ['it can be seen']
bales of hay
on the clearly sketched [defined, delineated] clearing [meadow] there are
sealed [airtight]
squeezed [pressed] faces
of the sea and the village
dry [dried out] and you [you: sing.]
swim
the wind blows slowly
the masts are behind you
the sails are rolled and salty
and you just go on swimming [while you just swim; and you just swim]
and you swim like a lazy fish
although you are a plastic
hoe [diminutive – small hoe]

and some [a] child has wooden clogs [small clogs]
a mother tears and all [its?] eyes
on the opposite shore


***
                                It is the breath of life and the flood.
                                        Kajetan Kovič.
when Katja sleeps
volcanoes also dream
flashing [throbbing, pulsing] is only the screen
of the room and the curtained
door is cracked open [slightly open]

when Katja speaks
all meanings are lost
you and the melody [tune]
there is what is woven [knitted] by two black
fingernails but the door is shut

when Katja listens
she gently chips away at the words in the picture [painting, image]
it is [there is] a removed [distant] solitude
it always demands [demands a cost from] two
and the door is open

when Katja is not there
not even in the room
which is sunning itself by the warm moon
the door is drawn back
and the wind glimmers [pulses, moves rapidly] in the dust

Literarno društvo IA

8. pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2010

8. mednarodna pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln

"SAVE LEAD-POISONED CHILDREN OF KOSOVO"
Peticijo lahko podpišete tukaj

FILM BOJANA BRECLJA: Golden Boat 2010 from Bojan Brecelj on Vimeo.

ODMEVNOST DELAVNICE V MEDIJIH na spletu

Dnevnik, 18. 9. 2010

Primorske novice, 16. 9. 2010

Večer, 27. 9. 2010

La poesia e lo spirito, 28. 9. 2010

Tvar, 21. 10. 2010

Portal české literatury, 8. 11. 2010

Czech literature portal, 1. 12. 2010

 

PROGRAM

Nedelja, 12. september
19.00 – pozdravna večerja

Ponedeljek, 13. september
9.30 – začetek delavnice
13.00 – kosilo
19.30 – večerja

Torek, 14. september
9.30 – delovni sestanek
13.00 – kosilo
14.30 – obisk jame
19.30 – večerja

Sreda, 15. september
9.30 – delovni sestanek
13.00 – kosilo
15.00 – izlet po okolici
19.30 – večerja

Četrtek, 16. september
9.30 – delovni sestanek
13.00 – kosilo
18.30 – večerja
20.00 – branje v Škocjanu

Petek, 17. september
9.30 – delovni sestanek
12.30 – kosilo
14.00 – odhod v Ljubljano
19.00 – branje v Cankarjevem domu

Sobota, 18. september
9.30 – pogovor o prevajanju
13.00 – kosilo
15.00 – obisk Tomaja
19.00 – večerja

Nedelja, 19. september
odhod po zajtrku

Vsi programi so javni. Vstop je prost.

***

Kandidat za Nobelovo nagrado Paul Polansky, vodilni nizozemski pesnik Willem van Toorn, legenda hrvaške rokovske in gledališke scene Tahir Mujičić, vodilna finska mednarodna borka za pravice žensk Vilja-Tuulia Huotarinen, mednarodno uveljavljena poljska slovenistka Agnieszka Będkowska-Kopczyk, edini slovenski postmodernist in sonetist Milan Jesih, pesnik in organizator literarnega dogajanja v južni Angliji John Davies, irski pesnik Knute Skinner, vodilni italijanski pesnik srednje generacije Roberto Nassi, italijanska naveza, ki pomeni novo obliko sodelovanja z našimi zahodnimi sosedi v okviru skupnosti Alpe-Jadran, nova generacija slovenskih pesnic (Radharani Pernarčič, Tina Kozin, Tatjana Jamnik), Slovanski most, nadaljevanje programov iz prejšnjih let v okviru Foruma slovanskih kultur (Irena Šťastná, Michał Kopczyk), zahodnoevropski, srednjeevropski, slovanski trikotnik, povezovanje manjših in večjih evropskih literatur na vzhodu in zahodu, soorganiziranje festivalov, simpozijev, srečanj, delavnic in oblikovanje sodobnega literarnega vozlišča v Škocjanu in mednarodnega uveljavljanja poezije v izvirnikih in prevodih. Po uspešni uveljavitvi Kosovela v Veliki Britaniji in ZDA bosta kmalu sledila nova monografija v poljskem jeziku in mednarodno uveljavljanje novega vala slovenskih klasikov (Cankar, Strniša, Detela).  

Zlati Čoln 2010