EN / SLO

Iztok Osojnik

Slovenija, 1951

Iztok Osojnik (1951) je antropolog, zgodovinar, komparativist, filozof, pesnik, slikar, pisatelj, esejist, prevajalec, alpinist, turistični vodnik in popotnik. Je začetnik vrste umetniških gibanj, soustanovitelj anarhističnega podrealističnega gibanja, umetniškega Garbage Art (Kjoto) in glasbenega Papa Kinjal Band, Hidrogizme ter vrste drugih pomembnih umetniških ustanov ali festivalov (Galerija Equrna, Trnovski terceti, Pogovori v Vili Herberstein, Vilenica, Revija v reviji, Zlati čoln in drugih). Leta 1977 je diplomiral iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Podiplomsko je študiral v Osaki na Japonskem. Leta 2011 je doktoriral iz zgodovinske antropologije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Do sedaj je objavil 28 avtorskih knjig poezije, nazadnje Kosovel in sedem palčkov (KUD Police Dubove, 2015), ***asterisk (KUD France Prešeren, 2011) in Poročena na rdeče (Mladinska knjiga, 2012), pet romanov, nazadnje Svinje letijo v nebo (KUD Police Dubove, 2012), dve zbirki esejev in študij ter znanstveno monografijo Somrak suverenosti (KUD Apokalipsa, 2013).

V slovenščini:
Iz daljšega cikla ‘Gross Markt Frankfurt’

17

Obup je dragocen,
ker seže daleč
in ne popusti.
Človek je v neki kuhinji
obtičal kot odpadek
na obali.

18

Pajek samote
je zapredel človeka
v negibnost.
Obup
je otrpnil
v molk.

19

tišina v človeku
in tišina mesta
sta prepletla prste
dva zaljubljenca.

22

Obup hodi po mestu.
Človek se skloni
in zagleda oba
njegova obraza
v ogledalu svojega
odrezanega jezika.

23

V zrnu spi budni človek.

24

Nekega dne bom kot plašč
padel z ramen tega človeka
in praznina njegovega molka
bo svobodna.

32

Dotik prsta
na orošenem steklu
riše v roso
risbo volka,
preden jo posuši
jutranje sonce.

33

V nočni tišini
se sveti par oči
starega volka,
ki je večji kot
jutrišnji dan.
Sij, ki rodi
veliko volčje delo.

34

Ko se bo dotaknilo besed,
bom svoboden.
Obstaja namreč
prazna točka pesmi,
ki si jo deliva.


English:
From a longer sequence ‘Gross Markt Frankfurt’

17

Despair is valuable
because it stretches far
and won’t let go.
In some kitchen a man
is stuck like flotsam
left on the shore.

18

A spider of solitude
spins you
into immobility.
Despair freezes over
into silence.

19

Silence inside you
and silence in the city
linking fingers
two lovers.

22

Despair walks city streets.
You bend down
and see both
its faces
mirrored in your
cut-out tongue.

23

Inside a grain you sleep wakeful.

24

One day like a coat
I’ll slip off your shoulders
and the emptiness of your silence
will be freed.

32

A finger’s touch
on misted glass
traces in dew
the shape of a wolf
before it’s dried
by morning sun.

33

In night’s silence
the two eyes
of an old wolf,
glow bigger than
tomorrow’s day.
Shine, with the promise
of a great wolf’s work.

34

When it touches the words
I’ll be free.
There comes an empty
point to a poem
which we share.

Translated by Maria Jastrzębska & Ana Jelnikar


From “Frankfort Marketplace”

17

Despair is rich
for it reaches far
and won’t let go.
In some kitchen
you’re stranded
like flotsam on the shore.

22

Despair wanders around town.
Bending over,
you catch
your two faces
in the mirror,
your tongue cut off.

23

You wake up in a sleeping grain.

24

Someday I’ll be a coat
falling off her shoulders.
Say nothing -- the emptiness
will be free.
   
32

The touch of a finger
on dewy glass,
mist of a wolf
just before it’s absorbed
by the morning sun.

33

In the night silence
the old wolf’s eyes
gleam brighter
than tomorrow’s day.
A flash that reflects
the wolf’s masterpiece   

34

When this touches words
I’ll be free.
For here’s
the empty part
of a poem we share.

Translated by Barbara Siegel Carlson & Ana Jelnikar
 

En français :
Tiré de « Gross Markt Frankfurt »

17

Le désespoir est précieux
car il va loin
et ne relâche pas.
Un homme dans une cuisine
s'est figé comme un résidu
sur la rive.

18

L'araignée de la solitude
embobina son homme
jusqu’à l'immobilité.
Le désespoir
engourdi
en motus.

19

Le silence dans l'homme
et le silence de la ville
ont entrelacé leurs doigts
deux amoureux.

22

Le désespoir errant par la ville.
Un homme se penche
et voit soudainement les deux
de ses visages
au reflet de sa
langue coupée.

23

Une graine où rêve un homme en éveil.

24

Un jour, comme glisse un manteau,
je glisserai des épaules de cet homme -
il demeurera sans rien dire: une absence
qui affranchit.

32

Le toucher du doigt
sur la vitre embuée
fait apparaître dans la rosée
le fantôme d'un loup
avant que le soleil matinal
ne l’absorbe.

33

Dans le silence nocturne
reluit la paire des yeux
d’un vieux loup
les yeux grand ouverts, plus gros
du lendemain.
La lueur qui fait naître
une grande oeuvre de loup.

34

Lorsque ça va toucher aux mots,
je serai libre.
Car il existe
un point vide du poème
que nous nous partageons.

Traduit par Barbara Pogačnik
               

Tiré de « Gross Markt Frankfurt »

19

le silence en l’homme
et le silence de la ville
ont mêlé leurs doigts
deux amants.

23

Dans une graine dort un homme sur ses gardes.

32

Un toucher de doigt
sur une vitre embuée
attire dans la rosée
l’image d’un loup
avant de se sécher
au soleil du matin.

Traduit par Christophe Lamiot Enos
       

Suomi:
“Gross Markt Frankfurt”
(osa laajemmasta sarjasta)

17

Epätoivo on arvokas,
koska se yltää kauas
eikä päästä helpolla.
Eräässä keittiössä mies
juuttui paikoilleen
rannan roskana.

18

Yksinäisyyden hämähäkki
on kietonut miehen
hievahtamattomaksi.
Epätoivo
jäätyi
hiljaisuudeksi.

19

Miehen hiljaisuus
ja kaupungin
kietoivat yhteen sormensa
kaksi rakastavaista.

22

Epätoivo kulkee ympäri kaupunkia.
Mies kumartuu
ja näkee sen
molemmat kasvot
irtileikatun kielensä
peilissä

23

Mies nukkuu hereillä siemenessä.

24

Eräänä päivänä putoan takkina
tämän miehen hartioilta
ja hänen vaitiolonsa onttous
lentää vapauteen.

32

Sormen kosketus
huurteisella ikkunalla
piirtää kasteeseen
suden kuvan,
ennen kuin se kuivuu
aamun aurinkoon.

33

Yön hiljaisuuteen
hehkuu vanhan suden
silmäpari,
susi on huomispäivää
suurempi.
Mittavaa suden teosta
tuottava loiste.

34

Kun se muuntuu sanoiksi,
se tulee vapaaksi.
Runossa on erityinen
tyhjä kohta,
ja sen me jaamme

Suomennos Jouni Inkala

(Prevod je izšel v literarni reviji Združenja finskih pisateljev Kirjailija, Finska, marec 2007/ Translation was published in Kirjailija, the literary magazine of the Finnish Writers' Association, in March 2007)


V slovenščini:
Iz daljšega cikla z naslovom “Kuala Lumpur”
 
13

Usodni dogodki.
Človek se zbudi pet minut
pred budilko.
Poravna obleko,
umiri misel,
razlije mesečino.
Vstopi.

14

Človek je ocean, ki pada na glavo.
Tišina je bila vedno stvar iskrenja.
Jesenska noč je
globoka in jasna.

15

Moja ljubezen se v celoti
kot morje zliva
na črke te pesmi.
Moja pesem,
velikanska ponev
strasti.

16

Veter, plani okoli vogala!
Spihaj hodnike v hiši!
Človek se je izselil,
mesečina se je vselila.


English:
From a longer sequence ‘Kuala Lumpur’

13

Earth-shattering events.
You wake up five minutes
before the alarm clock.
You pull on some clothes
straighten out your thoughts
knocking the moonlight over.
You’re in.

14

You’re an ocean of sky falling headlong.
Silence has always been a case of sparks flying.
Autumn nights grow
deep and clear.

15

My passion all of it
like the sea crashing
onto the letters of this poem.
My poem a huge skillet
of love.

16

Go on wind! Tear round the corner!
Sweep through the halls of the house!
The minute we move out
moonlight steps in.

Translated by Maria Jastrzębska & Ana Jelnikar


From “Kuala Lumpur”

13

It’s earth shattering
five minutes to the alarm.
You open your eyes,
grope for some clothes,
uncloud your thoughts
knocking over the moonlight --
you’re here.

14

You’re an ocean of falling air.
Silence a matter of sparks.
The autumn night
clear and deep.

15

All my passion
like the sea crashes
over the letters of this poem.
My poem, a huge barrel
of love.

16

Wind, rush at the corners!
Blow through the halls of the house!
You’re expelled
as moonlight pours in.

Translated by Barbara Siegel Carlson & Ana Jelnikar


En français :
Tiré de “Kuala Lumpur”

13

Événements fatals.
Un homme se réveille cinq minutes
avant la sonnerie du réveil.
Il rajuste son costume,
refreine la pensée,
fait répandre le clair de lune.
Il entre.

14

L'homme est un océan en train de tomber sur la tête.
Le silence a toujours été une affaire d'étincellement.
La nuit d'automne est
profonde et claire.

15

Mon amour entier, dans sa totalité,
se déverse comme la mer
sur les lettres de ce poème.
Mon poème,
le poêle gigantesque
de la passion.

16

Vent, rebondis du coin!
Evente les couloirs de la maison!
Un homme a déserté les lieux,
le clair de lune qui emménage.

Traduit par Barbara Pogačnik


Suomi:
Kuala Lumpur (osa laajemmasta sarjasta)

13

Mullistavia kohtauksia.
Mies herää viisi minuuttia
ennen kelloaan.
Kiristää solmionsa,
rauhoittaa ajatuksensa,
rikkoo kuunvalon.
Saapuu.
 
14

Mies on päälle käyvää merta.
Hiljaisuus säteilee yhä valoa.
Syksyn yö on
kirkas ja pohjaton
 
15

Rakkauteni, velloo
kaikkeudessaan kuin meri
tämän runon kirjainten ylle.
Runoni,
valtavan intohimon
käristysalusta.
 
16

Tuuli syöksyy nurkan takaa!
Putsaa talon eteiset!
On mies muuttanut pois,
on kuunvalo muuttanut sisään.

Suomennos Jouni Inkala & Iztok Osojnik


V slovenščini:
Iz daljšega cikla z naslovom « Noč z Li Pojem”

1

Všeč mi je praznina v sobi,
občutek popolne zapuščenosti.
Obdan s sencami nesmislov,
skiciram kratke misli.
Preveva me občutek,
da sem se vrnil v domač kraj.

2

Ujeti svoje misli. Noč in mesto,
v katerega sem prišel oblečen
v črnoglede predstave
in drugačen ritem
dneva in noči. Vesel odkrijem
dar nespečnosti.

3

Rad sedim v rumenem krogu
svetilke in pišem.
Prost tesnob in slabih misli,
zagledan v prazno,
ko se utrne stavek
in odleti kot ptič.


English:
From a longer sequence entitled ”A Night with Li Po”

1
 
I like the emptiness in the room,
total abandon
to some absurd shadows.
I sketch brief thoughts
overcome by feeling
I'm home.

2

To catch your thoughts. At night
in in this town, clad
in these depressing thoughts,
but an odd rhythm
of day and night. Happy I discover
the gift of insomnia.

3

I like to write inside
a yellow ring of light.
Without stress or negativity,
I stare at nothing,
when a sentence appears,
flies off like a bird.

Translated by Barbara Siegel Carlson & Ana Jelnikar

(Prevod je izšel v literarni reviji Metamorphosis, ZDA, 2007/ Translation was published in the American literary magazine Metamorphosis, USA, 2007 )


A Night With Li Po
after Iztok Osojnik

1.
The empty room
wide as the night
shadows in the four corners
stars hard in the ceiling.
I am back
where it all begins

2.
Here your breathing matters.
The riot of sirens
dies in blacked out blocks
and night
comes down like dawn.
Happy jetlag, hello again.

3.
I sit and write by lamplight
all my sadnesses
the other side of the door
as these first words
feed from my hand
lift off on sudden wings.

Written by John O`Donoghue with the help of english draft by Ana Jelnikar


En français :
Tiré d’ « Une Nuit avec Li Po »

1

J’aime le vide dans la chambre,
l’impression d’un abandon total.
Entouré d`ombres du non-sens,
j’esquisse de brèves pensées.
Je suis traversé par le sentiment
d’être revenu dans un lieu familier.

2

Capter ses propres pensées. Par la nuit, la ville
où je suis arrivé, accoutré
d’idées noires,
d’un autre rythme
du jour et de la nuit. Ravi, je découvre
le don de l’insomnie.

3

J'aime rester assis dans le contour jaune
que projette une lampe, à écrire.
Libre d’angoisses et de pensées malveillantes,
fixant le vide,
au moment où tombe une phrase filante
et s'envole à nouveau, tel un oiseau.

Traduit par Barbara Pogačnik


Tirés d’ « Une Nuit avec Li Po »

1

J’aime le vide de la pièce,
Le sentiment de complet abandon.
Entouré d’ombres de l’absurde
J’ébauche de courtes pensées.
Je suis terrassé par le sentiment
Que j’ai fait retour sur un lieu domiciliaire.

2

Pour saisir ses propres pensées. La nuit et la ville
où je suis venu, habillé
d’idées apparemment noires
et un rythme différent
de jour et nuit. Heureux je découvre
un don d’insomnie.

3

J’aime m’asseoir dans un cercle jaune
de lumière et écrire.
Libre d’angoisse et de pensées négatives,
le regard perdu dans le vide,
quand une phrase se forme
et prend son vol comme un oiseau.

Traduit par Christophe Lamiot Enos
           

Român:
Dintr-o lungă propoziţie intitulată ”O noapte cu Li Po”

1

Îmi place camera asta aproape goală
senzaţia unui perfect abandon.
Înconjurat de umbre fără sens.
şi gînduri scurte.
Nu ştiu de ce am senzaţia
că m-am întors într-un fel de Acasă.

2

Să-ţi pierzi propriile gînduri. Noaptea şi oraşul
în care am sosit, înfăşurat
în aceste aproape negre gînduri
şi ritmul diferit
al zilei şi al nopţii. Din fericire descopăr
acest dar al insomniei.

3

Îmi place să stau în cercul galben
pe care-l face lampa şi să scriu.
Eliberat de orice nelinişte şi de gînduri negre,
privind în gol nimicul
cînd o propoziţie apare
şi zboară afară ca o pasăre.

Traduceri Simona Popescu

avtorjeva besedila

Literarno društvo IA

4. pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2006

Zlati Čoln 2010