EN / SLO

Tatjana Jamnik

1976, Slovenija

Tatjana T. Jamnik (1976) je slovenska pesnica, pisateljica, prevajalka, urednica, založnica in organizatorica literarnih prireditev v Sloveniji in tujini. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2009 je izdala pesniško zbirko Brez, trenutno pripravlja zbirko kratke proze Neznosna lahkost, lahkost. Njene pesmi in kratke zgodbe so bile objavljene v slovenskih in tujih literarnih revijah in antologijah, prevedene so v angleščino, češčino, francoščino, hrvaščino, japonščino, nemščino, poljščino, slovaščino in srbščino. Preživlja se kot prevajalka češke in poljske literature (priznanje za najboljšega mladega prevajalca 2009), urednica, lektorica in učiteljica slovenščine kot tujega jezika. Je predsednica KUD Police Dubove. Leta 2011 se je z Barbaro Korun pridružila pobudi Taje Kramberger in soustanovila Mednarodno literarno nagrado KONS®.

V slovenščini:
LIBERTÉ. LIEUX DE MÉMOIRES


Bd. Saint Germain, Paris, 17. 11. 2013
(Romunska zastava)

Tisto ni bila romunska zastava in niso bili romunski protesti. Bil je pohod v spomin velike lakote v Ukrajini v letih 1933–34. Bil je holodomor.
Sem hotela komu kaj dopovedati?
Kaj je resnica? To, kar si nekdo misli? Kaj je alternativa? Moj pogled?
Plastificiran papir, format A4, pripet na leseno letvico. HOLODOMOR 1933–34.
Bil je klic po spominu.
Lieux de mémoires. Spomnimo se jih lahko
kjerkoli na svetu.


St. Michel, Paris, 2. 12. 2013
(Liberté. Égalité. Fraternité.)

Izgubljam se z zemljevidom. Levi breg, desni breg. Bukinisti.
St. Madeleine. Rusinje, ovešene z nakupovalnimi vrečkami.
Mafiozi v svilenih oblekah.
Pinakoteka: Francisco de Goya. Lés désastres de la guerre,
inkvizicija, cerkev. V glavi odzvanja njegov Pourqoui?
Pourqoui?
Slike na stenah so za vedno izgubljene.
Kako trajno ohraniti podobe
spomina.


Av. Lille-Tollendal, Paris, 16. 11. 2013
(Stenica v sobi)

Stenice se zlepa ne znebiš.
Sleči se moraš pred stanovanjem. Mehke stvari upariti. Trde vreči v smeti.
Je kožne barve. Ko se napije krvi, postane rdeča.
Njeni ugrizi se poznajo šele čez 10 dni.
Jajčeca se izležejo šele čez 10 dni.
Problem so
bubice, ki jih vsaja.


Centre de créations pour l’enfance, Tinqueux, 18. 11. 2013
(Žebelj v krsto)

Nekaj otroškega se je premaknilo. Odprt zlom,
ki se še vedno ni zacelil. Kar rečeš, ni v redu. Kar narediš,
ni v redu.
Zato moraš ven na dež. Odpovedati se strehi. Stopiti pod
kap in goltati vodo in se dušiti. Ostati na robu
preživetja. Ostati na tiru smrti, ne iztiriti.
Skriti se za dimno zaveso. Hladiti bolečino na mrazu.
Mesto zloma obkrožiti z rdečo šminko. Spol obkrožiti z rdečo šminko.
Odvrniti pozornost.

Nekaj otroškega se je premaknilo.
Sredi hodnika razstava živih knjig: iz njih stopajo živali, pisana
drevesa, šatulja z otroškimi skrivnostmi in mrtvaško glavo.
Želja. In obžalovanje. Nekaj otroškega me je zaobšlo.
Šlo je mimo, ni se obrnilo. Kam gledam? Naprej,
nazaj, gor, dol, levo, desno. Toliko smeri in samo
ena točka. Negibna. Stoletja pribita.

Že spet pobita.

Nekaj patološkega se je premaknilo. Stopala prebadajo
dolge igle. Kolena stiskajo nevidni primeži. Glava
buta ob zid. Srce v kozarcu: SRCE V ALKOHOLU.

Mrtvi esteti, muzejski molji! Spreletavati se po omari,
iz sobe v sobo. Leči jajčeca. Kontaminirati prostor.
Deratizacija. Kako se znebiti stenic. Po stenah lezejo.
Laissez-moi. Pustite me pri miru.

Vedno znova prihaja. Dolgo več ne bo. Kol v srce.
Lesen kol. Človeški glasovi odmevajo v visokem
prostoru, žvenket žlic in krožnikov. Premikanje
stolov. Kozarec v roki in polna usta. Brez mlaskanja,
v tej deželi ne poznajo besede za mlaskanje.

Prebadanje stopal. Hoja po črepinjah.
Žerjavica, pripravljena za smojenje. Že čutim
smrad po ožganem.

Vse je videz. Kako izpadeš pred drugimi.
Mašenje ust. Na vsakem koraku prerivanje.
Izsiljevanje prednosti.

Povabilo, ki ni povabilo. Kozarec v roki in polna usta.

Ko se premaknem, boli.
Mraz leze do kosti.
Povabilo, ki ni povabilo, ampak izgnanstvo.
Čakanje pred vrati, nikogar več ne bo ven.
Zaviti se v dimno zaveso.

Svet je tuj in krivičen in nasilen.
Če ti kdo ponudi roko, ne smeš sprejeti pomoči.

Nekaj otroškega se je premaknilo. Nekaj
patološkega.


Région Lorraine, 19. 11. 2013
(Pokrajina daljnovodov in zasutih strelskih jarkov)

Ravnina se končno razvalovi.
Verdun, St. Mihiel.
Zrak trepeta od zasutih strelskih jarkov.
Strah v očeh. Nato prestop čez mejo, v norost, nujen,
da se poženeš na odprto. Ne veš, od kod bo padlo.
Streljaš na slepo.
Kje dobiti vsaj malo gotovosti. V očeh je ni.
Včasih se ti zgodi bližina, ni se ti treba dotakniti.
Čepiš nasproti telesa, ki ga
ne moreš doseči.


Rue de la paix/Vredestraat, Bruxelles/Brussel, 26. 11. 2013
(Mutualité socialiste/Socialistische Mutualiteit)

Socializem ima tukaj drugačen obraz: socialistična
vzajemnost. Zahod: barve (barve kože, množina!), mir,
pripravljenost pomagati. Lahko je biti dobre volje, če
imaš dobro plačo.
Sedim v neki afriški četrti, streže me Afričan, naokoli
mrgoli afriških lokalov (coiffeur, pedicure …), afriške maske
v izložbah so groteskne, grozljive in privlačne, ko bi
imela eno za na steno, a nahrbtnik je poln.
Pristopi Andy, ki se ni naspal, ker dela kot didžej
v nočnem klubu. Ne more si privoščiti rokavic, ker
čaka na konec meseca. Poljaki so tudi tukaj glavni pri
delu na črno. Andy, črn kot ebenovina, pojamra,
da zaradi njih ne more dobiti službe.
Prosi me za malo tobaka. Zvije smotko. Sam
od sebe pripoveduje o starših, o svoji anabazi.
Odide.
Iz torbice vlečem čedalje več stvari. Počutim se
varno. (Mogoče se ne bi smela.)
Andy se vrne. Zvije še eno smotko.
Odide z mojim vžigalnikom.
Tukaj je moja Afrika. Na robu Evrope, ki ji pravimo
zahodna. Premešali smo se, vsak stik je
Intouchable v malem: sprejeti
drugega, sobivati, živeti.
Mutualité socialiste.
Andy se ne vrne.
Plačam, odidem.
Nekje si moram
kupiti nov
vžigalnik.


29. slovenski knjižni sejem, Cankarjev dom, 21. 12. 2013
(V podpalubju)

Paluba (visoki stropi, topla svetloba, zrak) – veliki založniki (1200 €).
Podpalubje (ostra luč, gneča, dušenje) – galjoti.
Bazar malih založnikov (300 €).
Kaj mi bodo nadljudje.
Raje imam ljudi.

Pivski vrček v roki. Obtežitev. Da ne bi po pomoti kam
odfrlela. Recimo v svobodo. Recimo v dostojanstvo.
Bognedaj, da bi se imel rad. Tradicija zahteva, da
se pokoriš. Zatreš vse svoje želje. Tako zlahka,
čeprav se telo upira. Včasih zakriči tudi um:
zakamuflirati pravi razlog, ki si ga je težko
priznati. Težko se je soočiti. Kaj naj rečem?
Biti raje zaprt vase. Ostati zaprt.

Oblečena kot čebula, barvno neskladno. Pogled
od zunaj, ugriz nevarne žuželke. Zapeče. Srbi.
Zlepa se je ne znebiš, te otekline. Bolšji ugriz.
Kako iztrebiti bolhe, ki so se zaredile.

Zaupala nam je, da se avgusta poroči. Vse
skrivnosti brata Helene Blagne. Promocija v
medijih. Medijska podoba – investicija v
medijsko vrednost. Takšne so danes dodane
vrednosti.

Odvzeta vrednost. Tista, iz katere se ne moreš
izmotati. Kar nekako preži. Pravzaprav
jo nosiš s sabo, prilepljeno, neodlepljivo.
Sekundno lepilo na palcu in kazalcu je
neločljivo zlepilo prsta. Siamska dvojčka.

Udarec iz zamaha z roko ima simbolni pomen.
Hiteč do telefona, da agresivnim zavarovalniškim
agentom poveš, naj te pustijo pri miru.

Reklame, reklame. Prodaja. Panična prodaja. Mački
v žaklju. Mačka bi se pretegovala. Mačka bi pila
mleko in jedla brikete ali pa piksne, še raje.
Beat it! Beat it! It doesn’t matter who’s wrong
or right.

Realnost se izmika. Če se postaviš na stališče
človeka, ne moreš
obsojati.


Corso, Montmartre, Paris, 3. 12. 2013
(Die Ursache des Werdens)

Radka: Pisanje si je treba izboriti.
Pisanje je trdo delo in kontinuiteta – šele tako se
lahko približaš jedru.
Taja: Kuhn in Bachelard – izkušnja kot
univerzalna izkušnja, kot
povezanost teorije z realnostjo.
Teorija brez navezave na realnost je prazna.
Sabina Spielrein: Destruktion als Ursache des Werdens.
Zlomi so potrebni, da se sploh lahko
izoblikuješ v osebnost, se individualiziraš.
Braco: Ni ti treba prijet vsake elektrike.


Place Fernand Cocq, Bruxelles/Brussel, 25. 11. 2013
(Stoosemdeset stopinj)

Realnost se je premaknila za 180o. Podarjena srečna
naključja: sprejeta na letalo, čeprav je bil boarding
check-in že zaključen. Boris iz Celja me je zategnil
do centra Bruslja. Še na drugi vhod v hotel me je
opozoril. Po televiziji Intouchable. Malo sva se
iskali. Brž sva se dotaknili. Komuniciraš lahko
tudi tako, da pobožaš istega mačka. Nekaterih stvari
ni treba takoj
izgovoriti.

Zdaj ni čas za pisanje pesmi.
Na začetku je bilo pisanje.

avtorjeva besedila

Literarno društvo IA

12. pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2014

ODMEVNOST

GLASBENO-PESNIŠKE IMPROVIZACIJE (Hiroshija Hasebeja in Andraža Poliča) na MySpace in YouTube

PROGRAM

nedelja, 24. avgust – prihod
19.00 – pozdravna večerja

ponedeljek, 25. avgust
9.30 – delavnica
13.00 – kosilo
15.00 –  tiskovna konferenca
19.00 – večerja

torek, 26. avgust
9.30 – delavnica
13.00 – kosilo
15.00 – izlet (Škocjanske jame)
19.00 – večerja

sreda, 27. avgust
9.30 – delavnica
13.00 – kosilo
15.00 – sprehod po okolici
19.00 – večerja

četrtek, 28. avgust
9.30 – delavnica
13.00 – kosilo
18.30 – večerja
20.00 – branje Zlatega čolna v Škocjanu

petek, 29. avgust
9.00 – odhod v Ljubljano
11.00 – branje v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani
18.00 – vrnitev Škocjan
19:00 – večerja

sobota, 30. avgust
9.30 – pogovor o prevajanju poezije
13.00 – kosilo
15.00 – izlet v Tomaj ali na Vremščico
20.00 – poslovilna večerja

nedelja, 31. avgust
odhod po zajtrku

Letošnja tradicionalna 12. mednarodna pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2014 bo potekala med 24. in 31. avgustom v Škocjanu na Krasu. Delavnico organizira Literarno društvo IA v sodelovanju s KUD Police Dubove, Turističnim društvom Škocjan, Kulturnim društvom Vilenica, KUD Monitor ZSA, KUD France Prešeren, Regionalno skupnostjo Alpe-Jadran ter z revijami/založbami Apokalipsa, Literatura in Lirikon.
Letošnji povabljenci prihajajo iz 8 držav: Iztok Osojnik – koordinator (Mlečna cesta), Glorjana Veber, Gregor Podlogar, Andraž Polič, Tatjana Jamnik, Goran Potočnik Černe, Urška Černe Potočnik (Slovenija), Ciaran O’Driscoll (Irska), Marta Podgórnik (Poljska), Fiona Sampson (Velika Britanija), Francisco Larios (Nikaragva),  Pauliina Haasjoki (Finska), Hiroshi Hasebe (Japonska). Tudi letos bo tradicionalno največja pri nas, izredno uspešna in mednarodno odmevna delavnica še naprej razvijala žive pesniško-prevajalske stike in tako uspešno in učinkovito promovirala in uveljavljala slovensko poezijo na področju jezikov in literatur svetovnega, evropskega, srednjeevropskega in slovanskega trikotnika, povezovala manjše in večje evropske literature na vzhodu in zahodu, se posvečala soorganiziranju festivalov, simpozijev, srečanj, delavnic, širjenju sodobnega literarnega vozlišča v Škocjanu in mednarodnemu uveljavljanju poezije v izvirnikih in prevodih doma in na tujem. Poskušamo povezovati starejše, mednarodno uveljavljene avtorje-prevajalce z mladimi in perspektivnimi avtorji-prevajalci, ki so se v svoji sredini (generaciji) že uveljavili, in jih vpeljati v mednarodni prostor ter tako vzdrževati kontinuiteto mednarodno zanimivih pesnikov in pesnic iz Slovenije ter tujih pri nas. Po drugi strani skrbimo za prevode njihovih del v tuje jezike in neposredne povezave z uveljavljenimi tujimi pesniki in prevajalci, ki so medsebojno tesno povezani in imajo odločilen vpliv, posredno ali neposredno, z literarnimi centri v tujini. S tem pomagamo uveljaviti tudi tiste avtorje, ki so v slovenskem kulturnopolitičnem strogo zamejenem in zadnje čase vse bolj ozkem prostoru zaradi njihovega odrinjenega družbenega statusa neupravičeno marginalizirani, a so za mednarodni prostor pogosto precej bolj interesantni kot že uveljavljeni in lokalno protežirani ustvarjalci. To velja tudi za klasike. Po uspešni uveljavitvi Srečka Kosovela v Veliki Britaniji, ZDA in na Poljskem ter Jureta Detele v ZDA in na Poljskem je v pripravi tudi monografski izbor poezije Saše Vegri na Poljskem. Naj samo omenimo, da bomo tudi letos vpeljali nekaj za slovenski prostor povsem novih programov in pristopov (videomonografije). A o tem več na samem srečanju. Udeleženci pesniškoprevajalske delavnice Zlati čoln bodo svoje delo predstavili v ponedeljek, 26. avgusta ob 15. uri na tiskovni konferenci v Škocjanu pri Divači in na dveh literarnih branjih: 28. avgusta ob 20. uri v Škocjanu na Krasu in 29. avgusta ob 11. uri v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani ter na spletnih straneh www.ia-zlaticoln.org. Vsi programi so javni. Vstop je prost.

Delavnico so podprli Javna agencija za knjigo RS, Krka, d. d., Regionalni park Škocjanske jame, založba Pighog Press (Velika Britanija), FILI (Finska), gostilna pri Vncki, Cuisle – Limerick City International Literary Festival (Irska), British Art Council (Velika Britanija), SKD Sežana, Trubarjeva hiša literature, Okarina, d. o. o., Društvo Triglav-Rysy (Poljska), Turistično društvo Škocjan.

Za organizatorja Literarno društvo IA Iztok Osojnik

Zlati Čoln 2010