EN / SLO

Tatjana Jamnik

1976, Slovenija

Tatjana T. Jamnik (1976) je slovenska pesnica, pisateljica, prevajalka, urednica, založnica in organizatorica literarnih prireditev v Sloveniji in tujini. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2009 je izdala pesniško zbirko Brez, trenutno pripravlja zbirko kratke proze Neznosna lahkost, lahkost. Njene pesmi in kratke zgodbe so bile objavljene v slovenskih in tujih literarnih revijah in antologijah, prevedene so v angleščino, češčino, francoščino, hrvaščino, japonščino, nemščino, poljščino, slovaščino in srbščino. Preživlja se kot prevajalka češke in poljske literature (priznanje za najboljšega mladega prevajalca 2009), urednica, lektorica in učiteljica slovenščine kot tujega jezika. Je predsednica KUD Police Dubove. Leta 2011 se je z Barbaro Korun pridružila pobudi Taje Kramberger in soustanovila Mednarodno literarno nagrado KONS®.

V slovenščini:
TRAKTAT O KONCU SVETA

mogoče pa že
umiramo

počasi
z občutkom
za estetiko
in predvsem
javni red in
rime

prsi visijo
kot dve orjaški
prašičji dojki

a prazne
neuporabne

od kod
ta veter
od kod
to polje
zakaj
to klanje

človek ni žival
pa tudi zver ne

človek
je bitje
ki si ne zasluži
izpeljanke človeški

kaj šele

človečanstvo



English:
TREATISE ON THE END OF THE WORLD

maybe we are already
dying

slowly
with a sense
of aesthetics
and above all
public order and
rhymes

a bosom hanging
like two giant
pig’s teats

but dry
useless

where does this wind
come from
where does this fieldcome from
why
this slaughtering

man is no animal
and neither a beast

man
is a being
unworthy of being
called human

let alone

humane

Translated by Sonja Kravanja & Andrea Brady



Na hrvatskom:
TRAKTAT O KRAJU SVIJETA

možda već
umiremo

polako
s osjećajem
za estetiku
i nadasve
javni red i
rime

prsa vise
kao dvije divovske
krmačine sise

a prazne
neupotrebljive

odakle
taj vjetar
odakle
to polje
zašto
to klanje

čovjek nije životinja
a ni zvijer

čovjek
je biće
koje ne zaslužuje
izvedenicu čovječji

a kamoli
čovječanstvo

Preveo Dinko Telećan



Po polsku:
TRAKTAT O KONCU SWIATA

być może już
umieramy

powoli
z poczuciem
estetyki
ze świadomością
porządku publicznego
i rymów

piersi wiszą
jak dwa olbrzymie
świńskie wymiona

puste
i nieużyteczne

skąd
ten
wiatr
skąd
to pole
dlaczego
to zatrzymanie

człowiek nie zwierzę
ale też nie bestia

człowiek
jest istotą
która nie zasługuje
na miano bycia człowiekiem
a co dopiero
człowieczeństwo

Tłumaczenie: Tatjana Jamnik i Maciej Melecki


Po slovensky:
ROZPRAVA O KONCI SVETA

možno už
umierame

pomaly
so zmyslom
pre estetiku
a predovšetkým
pre verejný poriadok a
rýmy

prsia ovísajúce
ako dve obrovské
prasacie vemená

ale suché
nepotrebné

odkiaľ ten
vietor
odkiaľ
toto pole
prečo
toto zabíjanie

človek nie je zviera
ani zver

človek
je stvorenie
nehodné
prívlastku ľudský

nehovoriac už o

humánny
 
Preložila Miroslava Gavurová

 

V slovenščini:
moj vrtiček ima tri
vrstice:
prva je rdeča,
druga rumena
in tretja zelena

vse tri so
izmišljene



English:
my little garden has three
lines:
the first is red,
the second yellow
the third green

all three
invented

Translated by Sonja Kravanja & Andrea Brady



Na hrvatskom:
moj vrtić ima tri
retka:
prvi je crven,
drugi žut
i treći zelen

sva tri su
izmišljeni

Preveo Dinko Telećan



Po polsku:
mój ogródek ma trzy linijki
pierwsza
czerwona
druga żółta
i trzecia zielona

wszystkie one są
wymyślone

Tłumaczenie: Tatjana Jamnik i Maciej Melecki


Po slovensky:
Moja záhradka má tri
riadky
prvý je červený,
druhý žltý
tretí zelený

a všetky tri
vymyslené

Preložila Miroslava Gavurová

 

V slovenščini:
kam naj se obrnem
da bi prispela
k resnici?
zakaj imam potrebo govoriti
o površinah, na svoj način?
kam se je skril potencial?
je sploh
bil

potencial je izposojen
material
to je tako, kot da ga
ne bi bilo

beži, beži, sultan!

morje gori


English:
where should I turn
to arrive at
truth?
why this need to speak
about surfaces, in my own language?
where is the potential hidden?
did it exist
at all

potential is a borrowed
material
so it is like
it never was

run away, run away, rover!

the sea is burning

Translated by Sonja Kravanja & Andrea Brady



Na hrvatskom:
kamo da se okrenem
da dospijem do istine?
zašto imam potrebu govoriti
o površinama, na svoj način?
kamo li se skrio potencijal?
je li ga uopće
bilo

potencijal je posuđen
materijal
tako je kao da ga
niti nema

bježi, bježi, sultane!

more gori

Preveo Dinko Telećan



Po polsku:
gdzie się mam obrócić
żeby dotrzeć
do prawdy
dlaczego mam potrzebę mówienia
o powierzchniach, na swój sposób
gdzie ukrył się potencjał
i czy w ogóle
kiedykolwiek był

potencjał to wypożyczony
materiał
to tak, jakby go
nie było
uciekaj, uciekaj, burek
morze płonie

Tłumaczenie: Tatjana Jamnik i Maciej Melecki


Po slovensky:
na ktorú stranu sa obrátiť
aby som došla k
pravde?
načo tá potreba rozprávať
o povrchoch, v mojom vlastnom jazyku?
kam sa skryl potenciál?
existoval
vôbec

potenciál je požičaný
materiál
a to je akoby nikdy
nebol

bež, sultán, bež!

more horí

Preložila Miroslava Gavurová

 

V slovenščini:
kakor se črke
debelijo in zaokrožajo
tako se redijo
papirnati pojmi

kot bi se prepojili
z mastjo
zločinov

maslo na glavi
ne srbi
lasje pa se ti lepo
svetijo

in tako s cinizmom
ubiješ
sleherno sled
življenja

vsako
drobtinico gibanja
dihanja, presnavljanja

eksploatiraš
uničuješ
vse
se



English:
just as the letters
are getting fat and round
so are
paper constructs

as if whipped
into the froth
of crimes

egg on your face
doesn’t itch
but it gives your skin a lovely
shine

and so with cynicism
you kill
every trace
of life

every
scrap of moving
of breathing, of metabolising

you exploit
destroy
everything
and                        
self

Translated by Sonja Kravanja & Andrea Brady



Na hrvatskom:
kao što se slova
debljaju i zaokružuju
tako bujaju i
papirnati pojmovi

kao da su natopljeni
mašću
zločina

putar na glavi
ne svrbi
ali ti kosa lijepo
svijetli

i tako cinizmom
ubiješ
svaki trag
života

svaku
mrvicu kretanja
disanja, probavljanja

eksploatiraš
uništavaš
sve
sebe

Preveo Dinko Telećan



Po polsku:
tak jak pogrubiają się
i staja obłe
litery
tak puchną
papierowe pojęcia
jakby nasiąkały
tłuszczem przestępstw

krew na rekach
nie parzy
a paznokcie wyglądają
na nieskalane pracą

i tak zabijasz
cynicznie
wszelki
ślad
życia

każdą drobinę
ruchu, oddechu
i przemiany materii


eksploatując do cna,
niszczysz wszystko,
niszcząc siebie

Tłumaczenie: Tatjana Jamnik i Maciej Melecki


Po slovensky:
tak ako písmená
tučnejú a zaokrúhľujú sa
tak aj
papierové konštrukty

akoby boli nasiaknuté
tukom
zločinov

maslo na hlave
nesvrbí
ale dodá vašim vlasom krásny
lesk

a tak s cynizmom
zabiješ
každú stopu
života

každú
omrvinku pohybu,
dýchania, metabolizmu

využiješ
zničíš
všetko
a
seba

Preložila Miroslava Gavurová

 

V slovenščini:
drseča zaloga
preproga

misli se mi upirajo
pisalo ne piše

črtalo črta

nobena spodbuda več ne
pomaga
prišla sem do meje

te meje ne more prestopiti še moj
dvojnik

zaklenjena je

mogoče pa umiramo že tukaj



English:
volatile reserves            
curves

my rebellious thoughts
my unruly pencil

my ruler ruling

no incentive is
helpful
I arrived at the border      

that can’t be crossed even by my
double

it is locked

perhaps we are already dying on this side

Translated by Sonja Kravanja & Andrea Brady



Na hrvatskom:
zalihe prag
sag

misli mi se odupiru
pisaljka ne piše

crtaljka crta

nijedan poticaj više ne
pomaže
došla sam do granice

tu granicu ne može više prijeći ni moj
dvojnik

zaključana je

možda već tu umiremo

Preveo Dinko Telećan



Po polsku:
względne zapasy
arrasy
myśli staja okoniem
długopis nie pisze
choć ciągle cos zakreśla

żadna otucha
nie pomaga
jestem na krawędzi

której nie może przekroczyć
nawet mój
sobowtór

krawędź jest nie do pokonania
może umieramy juz właśnie tu

Tłumaczenie: Tatjana Jamnik i Maciej Melecki


V slovenščini:
močni prizori
kako se sestavljajo
besede?
beri iskre
reši bežno

izdaja na vsakem
koraku: jaz sebe,
ti sebe, oba
vse

dal sem ti vse, česar ne bi
mogel dati komu drugemu,
ker ni ti

avtomatizem zapisovanja
asociacij
sprotnih poudarkov
nevpogledov, neuvidov
misunderstandings

površno znanje =
omejenost

zaprtost
v ta
krog



English:
powerful scenes
how are words
composed?
read the sparks
save the fleeting

betrayal at each
step: I betray myself,
you yourself, both of us
everything

I gave you everything, which I wouldn’t
do with anyone else,
because they aren’t you

the automatism of  noting
associations
simultaneous accentuations
non-insights, non-comprehensions
misunderstandings

shallow knowledge=
narrow-mindedness

shut
inside this
circle

Translated by Sonja Kravanja & Andrea Brady



Na hrvatskom:
snažni prizori
kako se sastavljaju
riječi?
čitaj iskre
spašavaj prolazno

izdaja na svakom
koraku: ja sebe,
ti sebe, oboje
sve

dao sam ti sve, što ne bih
mogao dati nikome drugom,
jer nije ti

automatizam zapisivanja
asocijacija
usputnih naglasaka
negleda, neuvida
misunderstandings

površno znanje =
ograničenost

zatvorenost
u taj
krug

Preveo Dinko Telećan



Po polsku:
mocne sceny
jak łączą się
słowa
czytaj więc iskry
zatrzymuj zanik

zdrada na każdym
kroku
ja siebie, ty siebie,
oboje wszystkich

dałam ci wszystko, czego
nie mogłam dać
komukolwiek innemu,
ponieważ nigdy nie był tobą

automatyzm zapisywania

skojarzeń
kładzenia na chybił trafił akcentów
niepostrzegalności, niezrozumienia
misundertandings

poniechana wiedza równa się
ograniczenie

zamknięcie
w tym
kręgu

Tłumaczenie: Tatjana Jamnik i Maciej Melecki

 

Po slovensky:
silné scény
ako sa slová
tvoria?
čítaj iskry
uchovaj prchavé

zrada na každom
kroku: ja zrádzam seba,
ty seba, obaja
všetko

dala som ti všetko, čo by som nedala
nikomu inému,
lebo nie je ty

automatizmus nahrávania
asociácií
súbežné zdôrazňovanie
nie-náhľad, nie-pochop
misunderstandings

povrchná vedomosť=
úzkoprsosť

zatvorená
v tomto
kruhu

Preložila Miroslava Gavurová

avtorjeva besedila

Literarno društvo IA

11. pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2013

11. MEDNARODNA PESNIŠKO-PREVAJALSKA DELAVNICA  ZLATI ČOLN 2013 v Škocjanu na Krasu

ODMEVNOST

Abîme - filmska pesem Robina Parmarja (posneta v Škocjanu)

Abîme from Robin Parmar on Vimeo.

 

PROGRAM

nedelja, 1. september – prihod
19.00 – pozdravna večerja

ponedeljek, 2. spetember
9.30 – delavnica
13.00 – kosilo
15 –  tiskovna konferenca
19.00 – večerja

torek, 3. september
9.30 – delavnica
13.00 – kosilo
14.30 – izlet (Škocjanske jame)
19.00 – večerja

sreda, 4. september
9.30 – delavnica
13.00 – kosilo
15.00 – sprehod po okolici
19.00 – večerja

četrtek, 5. september
9.30 – delavnica
13.00 – kosilo
18.30 – večerja
20.00 – the golden boat reading škocjan

petek, 6. spetember
9.00 – odhod v Ljubljano
11.00 - branje v Trubarjevi hiši literature
12.30 – kosilo
17.00 – odhod iz Ljubljane
20.00 – večerja

sobota, 7. september
9.30 – pogovor o prevajanju poezije
13.00 – kosilo
15.00 – izlet v Tomaj
20.00 – poslovilna večerja

nedelja, 8. september
odhod po zajtrku

 

11. tradicionalna in mednarodno najuglednejša slovenska mednarodna pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2013 v Škocjanu na Krasu od 1. do 8. septembra 2013

Letošnja tradicionalna 11. mednarodna pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2013 bo potekala med 1. in 8. septembrom v Škocjanu na Krasu. Delavnico organizira Literarno društvo IA v sodelovanju s KUD Police Dubove, Turističnim društvom Škocjan, Kulturnim društvom Vilenica, KUD Monitor ZSA, KUD France Prešeren, Regionalno skupnostjo Alpe-Jadran ter z revijami/založbami Apokalipsa, Literatura in Poetikon.
Letošnji povabljenci prihajajo iz 8 držav: Andrej Hočevar, Alenka Jovanovski, Dejan Koban, Tatjana Jamnik, Kristina Hočevar (Slovenija), Fiona Sampson (Velika Britanija), Marianne Kurtto (Finska), Andrea Brady (ZDA), Robin Palmar (Irska), Dinko Telećan (Črna gora), Maciej Melecki (Poljska), Jan in Miroslava Gavura (Slovaška). Jan in Miroslava Gavura bosta poleg Stephena Wattsa (Anglija) in Cristine Vitti (Italija) tudi udeleženca letošnje pesniške rezidence Škocjan 2013. Delavnico bo povezoval Iztok Osojnik. Tudi letos bo tradicionalno izredno uspešna in mednarodno odmevna delavnica kljub poskusom razvrednotenja in oteževanju s strani javnih agencij in še naprej razvijala žive pesniško-prevajalske stike in tako uspešno in učinkovito promovirala in uveljavljala slovensko poezijo na področju svetovnega, evropskega, srednjeevropskega in slovanskega trikotnika, povezovala manjše in večje evropske literature na vzhodu in zahodu, se posvečala soorganiziranju festivalov, simpozijev, srečanj, delavnic, širjenju sodobnega literarnega vozlišča v Škocjanu in mednarodnemu uveljavljanju poezije v izvirnikih in prevodih doma in na tujem. Poskušamo povezovati starejše, mednarodno uveljavljene avtorje-prevajalce z mladimi in perspektivnimi avtorji-prevajalci, ki so se v svoji sredini (generaciji) že uveljavili, in jih lansirati v mednarodni prostor ter tako vzdrževati kontinuiteto mednarodno zanimivih pesnikov in pesnic iz Slovenije. Po drugi strani skrbimo za prevode njihovih del v tuje jezike in neposredne povezave z uveljavljenimi tujimi pesniki in prevajalci, ki so medsebojno tesno povezani in imajo odločilen vpliv, posredno ali neposredno, z literarnimi centri v tujini. S tem pomagamo uveljaviti tudi tiste avtorje, ki so v slovenskem kulturnopolitičnem strogo zamejenem in zadnje čase vse bolj ozkem prostoru zaradi njihovega odrinjenega družbenega statusa in strokovne ignorance neupravičeno marginalizirani, a so za mednarodni prostor pogosto precej bolj interesantni kot že uveljavljeni in lokalno protežirani ustvarjalci. To velja tudi za klasike. Po uspešni uveljavitvi Srečka Kosovela v Veliki Britaniji, ZDA in na Poljskem in Jureta Detele v ZDA bo kmalu sledila nova Kosovelova monografija v hrvaškem jeziku in podobna monografija prevodov pesmi Gregorja Strniše v angleški in italijanski jezik. Naj samo omenimo, da bomo tudi letos vpeljali nekaj za slovenski prostor povsem novih programov in pristopov. A o tem več na samem srečanju. Udeleženci pesniško prevajalske delavnice Zlati čoln bodo svoje delo predstavili v ponedeljek, 2. septembra, ob 15. uri na tiskovni konferenci v Škocjanu pri Divači in na dveh literarnih branjih: 5. septembra ob 20. uri v Škocjanu na Krasu in 6. septembra ob 11. uri v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani, ter na spletnih straneh www.ia-zlaticoln.org. Vsi programi so javni. Vstop je prost.

Delavnico so deloma podprli Javna agencija za knjigo RS, Krka, d. d., Regionalni park Škocjanske jame, založba Pighog Press (Velika Britanija), FILI (Finska), gostilna pri Vncku, Literary festival Pulse (Irska), SKD Sežana, Trubarjeva hiša literature, Okarina, d. o. o., Društvo Triglav-Rysy (Poljska).

Zlati Čoln 2010