EN / SLO

Esa Hirvonen

1969, Finska

Rojen 1969 v Turkuju na Finskem. Pesnik, prevajalec, urednik in založnik. Njegove pesmi so bile prevedene v angleščino, estonščino in udmurtščino. Je član upravnega odbora Društva književnikov jugozahodne Finske, predsednik društva Poetry Week in izvajalec in producent številnih pesniških dogodkov, od katerih so nekateri posvečeni interdisciplinarnim umetniškim projektom in mednarodnemu sodelovanju. Deloval je tudi kot novinar in šef kuhinje. Objavil je štiri pesniške zbirke in bil vključen v več antologij.

AIYAH LEH, KUIN KAIKKI OLISI JO OHI

Voi Englanti sinun menetettyä imperiumiasi, Intian maustekauppaa,
liao lah, kaikkia kadonneita jumalia, Liverpoolin hittejä
Stonehengen kivet, paljon nähneet, ovat vain kiviä,
missä ovat sinun profeettasi
puhuvat singlishiä nyt lalalaa ja halajavat curryä,
manglishia he laulavat, shilalaa

Voi kelttejä, iirejä, kun anglosakseista suurin,
David Beckham vetää yläkulmaan, mummo on vain lätkässä, mitä tapahtuu kielelle,
kalalle ja perunoille, voi Irlanti perunoitasi ja itsenäisyyttäsi, Stout ja Black Irish,
kuka heitti ensimmäisen pommin, voi minua kun niin itsevarmana opettelin kielesi
olisi pitänyt lopettaa psykedeelit jo silloin: heresceafta heap?
Ic eom Hroðgares ar ond ombiht. Ne seah ic elþeodige!
þus manige men modiglicran, ovatpa muukalaiset oudolla tuulella...

Mistä puhutaan Lontoon metrossa, ostereista tabascon vai sitruunan kanssa ellei minttuhyytelössä, Victoria Station öisin, vippaa punta lähde pohjoiseen,
Beowulf tilaa kebabin, satatuhatta didgeridoota muistelee nuoruuttasi, Oh-Ha,
Oi loputtomat (yorkshirepudding) vehreät niittysi ja pelokkaat lampaasi,
villan kauneus ja tämä yö, kun auton hajottua kävelemme kohti Loftusta,
Durhamin Shakepeare-pubissa odottava piiskatyttö, kahleet kassissani,
kil-kal, voi jos tämä olisi unta, kaikki säkeet, Tanskan kuningas Christianiassa rypee mansikkakentillä ja mustikkakukkuloilla eikä mieti, Aiyah,
cannot wait any no more, must go oreddy,

Voi Hadrianus sinun kylpyläsi kesti kauemmin kuin muurisi ja
edelleen täällä kitataan alea, ei Litina Barbera d´Asti Superiorea,
ja voi minua, jota viedään Leijonaan ja Papukaijaan selviämään,
þus manige men modiglicran, kaikkia rakkaitani, jotka ovat minut unohtaneet,
Aiyah, nauha juoksee jo, levytän selälläni, Abbey Road kutsuu jo, must go oreddy,
mitä meistä jää jäljelle, urheatkin pelkäävät jo Aiyah leh, rummuttakaa lisää, sillä tänä yönä  tuhlaan viimeisen tonnini ja palaan Suomeen...


 
ENGLISH:

AIYAH LEH

Oh England your lost empire, Indian spice trade,
liao lah, all the long gone gods, Liverpool hits
stones of Stonehenge have seen a lot, still staying stoned,
where are your prophets now
they speak singlish now lalalaa and long for curry,
manglish they sing shilalaa

Oh Celts, Eires, when the greatest of anglosaxons, David Beckham scores
and walks alone, what happens to the language, fish and chips,
oh Ireland your potatoes and independence, stout and black Irish,
who threw the first bomb, oh me who so self sure studied your language
should have stopped psychedelics back then o´reddy: heresceafta heap?
Ic eom Hroðgares ar ond ombiht. Ne seah ic elþeodige!
þus manige men modiglicran, are the strangers in an odd mood...

Whatever they talk about in the London Underground, oysters with tabasco,
lemon or even mint jelly, Victoria Station by night, bum a dime, go North,
Beowulf orders kebab, a hundred thousands didgeridoos memorise your youth, oh-ha, oh endless (Yorkshire pudding) green meadows and scary sheep,
beauty of the wool and this night, when we walk from the moors to Loftus,
whip girl waiting in The Shakespeare pub in Durham City, chains in my bag,
kil-kal, oh if this could all be just a dream, King of Denmark in Christiania
lies on strawberry fields and blueberry hills and does not think, aiyah,
cannot wait any no more, must go o´reddy.

Oh Hadrianus your spa lasted longer than your wall
and still they drink ale here, not Litina Barbera d´asti Superiore
and oh me, who is taken to the Lion and Parrot to sober up,
þus manige men modiglicran, all my loved ones, who have forgotten me,
aiyah, tape is running o´reddy, I´m recording on my back now,
Abbey Road is calling, must go o´reddy, what are we leaving behind us,
even the brave ones are afraid now, aiyah leh, gimme more drum,
cause tonight I´ll drink my last grand and return to Finland....


V SLOVENŠČINI:

AIYAH LEH

O, Anglija, tvoj izgubljen imperij, Indijska trgovina z začimbami,
lia lah, vse te nekdanje dobrote, Liverpool udari
kamnite klade Stonehenga so veliko videle, še vedno so kamnite,
kje so zdaj tvoji preroki,
zdaj govorijo singleško lalalaa in hrepenijo po kariju,
v mangleščini pojejo shilalaa

O Kelti, Eiri, ko največji od Saksoncev, David Beckman zadene gol
in hodi sam, kaj se zgodi z jezikom, fish and chips,
o, Irska, tvoji krompirji in neodvisnost, temno irsko pivo,
kdo je prvi vrgel bombo, o, jaz, ki sem samozavestno študiral vaš jezik,
bi takrat moral nehati jemati psihadelike o´reddy: heresceafta heap?
Ic eom Hroðgares ar ond ombiht. Ne seah ic elþeodige!
þus manige men modiglicran, so tujci v starem razpoloženju.

O čemerkoli govorijo na Londonski podzemni železnici, ostrige s tabaskom,
limona ali celo mentin žele, postaja Victoria ponoči, vrzi kovanec, pojdi proti severu,
Beowulf je naročil čevapčiče, sto tisoč didžeridujev si je zapomnilo mojo mladost, oh-ha,
o, neskončni (Yorkshirski puding) zeleni travniki in grozljive ovce,
lepota volne in ta noč, ko prehodiva pot od močvirij do Loftusa,
z bičem udari dekle, ki čaka v Shekespearian pub v Durham Cityju, verige v moji torbi,
ki-kal, o, ko bi vse to bile lahko samo sanje, kralj Danske v Christianii
leži na jgodnih poljih in borovničastih hribih in nič ne misli, aiyah,
ne more več čakati, mora oditi o'reddy.

O Hadrijan, tvoje toplice so preživele tvoj zid
in tu še vedno pijejo ale, ne pa Latina Barbera d'asti Superiore
in oh, jaz, ki so me odpeljali k Lion and Parrot, da se streznim,
þus manige men modiglicran,, vsi moji ljubljeni, ki ste me pozabili,
aiyah, trak teče o'reddy, kaj puščamo za sabo,
celo najbolj junaški se zdaj bojijo, aiyah leh, daj, okrepi bobne,
kajti to noč bom zapil še zadnje ostanke štipendije in se vrnil na Finsko

Prevedel Iztok Osojnik.


PINGVIINIT

Eksymme ensimmäisenä päivänä.
Ystävälliset herrasmiehet syrjäiseltä kujalta
tahtovat ehdottomasti opastaa,
kapakassa päät kääntyvät,
naiset ihmettelevät keitä me olemme,
äijät vilkaisevat kerran
ja keskittyvät African Cupiin,
on tärkeä peli Kamerunia vastaan.
En ole koskaan tuntenut itseäni
näin valkoiseksi.

Visiting without a companion would be foolish.
If a black friend is happy to escort you,
you should have no problems.

Heitän jalattomalle kerjäläiselle pari randia,
kun kymmenes heppu tulee kertomaan,
että me ollaan hyviä tyyppejä,
mutta kaikki muut haluavat ryöstää teidät
en enää uskalla jättää tyttöäni
yksin pöytään
vaikka rakko on täynnä.

Vähän aikaa sitten kaikki
olivat Kapkaupungin orjia.
Nyt rakennetaan naisten työkeskuksia,
Mary auttaa hostellillaan koko korttelia,
100 000 asuntoa kodittomille,
Mandelan suosikkikokki kouluttaa
työttömiä Kapin turistirafloihin.

Khayelitsha, Guguletu, Katutura.
Kaikki toivovat parempaa huomista
ja siinä välissä yrittävät selvitä.
Ambotaksissa soi vihainen rap.
meitä katsotaan kuin
Simon´s Townin pingviinejä.


ENGLISH:

PENGUINS

We get lost on the first day.
Friendly gentlemen from a remote alley
want so desperately to guide us.
Heads are turning at the bar,
the females wonder who we are,
the lads take only one look
and concentrate on the African cup,
an important game against Cameroon.
I´ve never felt myself
so white.

"Visiting without companion would be foolish.
If a black friend is happy to escort you,
you should have no problems."

I give a couple of rands to a legless beggar,
when the tenth guy comes to tell me that
"we are good people, but all the others
in this bar wnts to rob you".
I no longer dare to leave my babe
alone at the table,
even with my bladder full.

A while ago everyonev was
a slave of Cape Town.
Now they are building work centres the women,
Mary is helping the whole block with her hostel,
100 000 new flats for the homeless,
Mandela´s favourite chef teaches
the unemployed for the Cape´s tourist restaurants.

Khayelitsha, Guguletu, Katutura.
All are hoping for better tomorrows
and in the meantime to get by.
Angry rap is playing in the ambocap.
We are stared at like the penguins
of Simon´s Town.

Here a life costs just a ferw quid
and everything else is almost nothing.


ITALIANO:

PINGUINI

Ci siamo persi il primo giorno.
Cortesi signori da un lontano viale
vogliono a tutti i costi farci da guida.
Al bar teste si voltano
le donne si chiedono chi siamo
gli uomini giusto un'occhiata
e si concentrano sull'African Cup,
una gara importante contro il Camerun.
Non mi sono mai sentito
così bianco.

“Andarsene in giro senza accompagnatore è una follia.
Se un amico nero ti accompagna,
di problemi certamente non ne avrai.”

Do un paio di rand a un mutilato,
e quando il decimo tizio viene a dirmi
“noi siamo brava gente, ma gli altri
in questo bar vogliono derubarti”
non oso più lasciare la mia ragazza
da sola al tavolino
neanche se ho la vescica piena.

Solo un momento fa ognuno era
uno schiavo a Cape Town.
Ora costruiscono centri di lavoro le donne
Mary aiuta un intero blocco col suo ostello,
100000 nuovi appartamenti per i senza tetto,
il cuoco preferito di Mandela istruisce
i disoccupati per ristoranti turistici di Cape.

Khayelitsha, Guguletu, Katutura.
Tutti sperano in un domani migliore
e nel frattempo tirano avanti.
Suonano un rap rabbioso all' ambocab
Ci guardano come pinguini
a Simon Town.

Qui la vita vale due soldi
e tutto il resto praticamente è niente.

Traduzione di Isabella Panfido.


KUINKA TAAS TAPASIN KETTUNI URALILLA

Jur-jar kumuska! Jur-jar kumuska!
Huudot ja laulu täyttävät Aljonastsin kylän
kansallispukuiset mummot tarjoavat
udmurtialaista pontikkaa ja piiritanssia.

Kumuska kietaistaan pohjanmaan kautta
kun on saanut tarpeekseen
kieltäydytään kaksi kertaa
ja kolmannella maistetaan hiukan.

Kukaan ei kertonut sitä minulle
joten kumoan mukeja ja pyörin
kunnes olen palannut alkuun.

Olen jälleen nuori poika
ensimmäisellä shamaanimatkallaan
mutta myös se partainen vanha mies
joka näyssäni piirsi oudon symbolin maahan
sama kuvio on upotettu peuranluisena
koivuun udmurtialaisessa korussa.

Kama-joen rannalla jatkan matkaani
olen taas siloposkinen nuorukainen
joka eksyy pitkähäntäisestä voimaeläimestään
tapaa metsässä nuoren neidon ja löytää lähteen.

Lähteestä nousee alaston nainen ja alaston mies
piippu ja pullo, kuulen neidon äänen:
juo tämä lähde loppuun asti.

Rummut kumisevat ja nuotio humisee
makaan silmät kiinni paikalleni jähmettyneenä
joku luulee minua sammuneeksi
nousen ylös, otan huikan shamaanivodkasta
huudan Jur-jar, kävelen varmoin askelin läpi tulen
ja sukellan Kaman aaltoihin.

Nousen vedestä parrakkaana viisaana miehenä
joka tosin edelleen eksyy metsiin ja kaupunkeihin
ja uskoo kaiken mitä nuoret naiset opettavat.


ENGLISH:

HOW I MET MY FOX AGAIN IN URALS

Jur-jar kumuska, Jur-jar  kumuska!
Shouts and songs fill the village of Aljonastsi
grandmas in their national costumes are offering
udmurtian moonshine and a ringdance.

Kumuska is supposed to be downed in one,
when you have had enough
you reject the offer twice
and third time taste just a bit.

No one told me
so I´m turning glasses over and go around
until I´m returned to the beginning.

I´m a young boy again
on my first shaman trip
but also that old bearded man who drew
a strange figure on the land in my vision,
same symbol is set with deer bone
in wooden udmurtian jewelry.

By the river Kama I continue my journey
I´m again the smooth cheeked lad
who lost his longtailed power animal
met a young maiden in the forest and found a spring.

From the spring arose a naked woman and man,
pipe and bottle, I hear a maiden´s voice:
Drink this spring to the bottom.

Drums are booming and campfire is humming,
I´m laying still, my eyes shut,
somebody thinks I´ve passed out.
I get up, take a sip of shaman vodka,
shout  Jur-jar, walk with certain steps through
the fire and dive into the waves of Kama.

I get up from the water a bearded wise man,
though I still get lost in the wilderness and cities
and believe all that young women teach.


V SLOVENŠČINI:

KAKO SEM SVOJO LISICO SPET SREČAL NA URALU

Jur-jar kumuska, Jur-jar  kumuska!
Pesmi in klici odmevajo po vasi Aljonastsi,
babice v tradicionalnih oblačilih ponujajo
udmirtsko mesečino in plesno kolo.

Komusko naj bi spil eno in do dna,
ko imaš dovolj
dvakrat zavrneš ponudbo,
tretjič pa samo malo poskusiš.

Tega mi nihče ni povedal,
zato praznim kozarce in krožim,
dokler se ne vrnem na začetek.

Spet sem mlad fant
na svojem prvem šamanskem izletu,
toda tudi tisti starec z brado,
ki je v moji viziji na tla narisal nenavaden lik,
isti simbol kot v jelenovi kosti so vrezovali
tudi v lesen lesen ujdmurtski nakit.

Ob reki Kami nadaljujem s potovanjem,
spet sem mladenič z gladkimi lici,
ki je izgubil svojo sveto žival z dolgim repom,
v gozdu srečal mladenko in našel studenec.

Iz izvira so se dvignili gola ženska in moški,
pipa in steklenica. Zaslišim glas mladenke
popij izvir do dna.

Bobni hrumijo in taborni ogenj buči.
Negiben ležim, oči imam zaprte,
nekdo je prepričan, da sem umrl.

Vstanem, spijem požirek šamanske vodke,
zavpijem Jur-jar , s trdnim korakom odkorakam
skoz ogenj in skočim v valove Kame.

Iz vode pridem kot bradat modrec,
čeprav se še vedno izgubim v divjini in v mestih
in verjamem vse, kar učijo mlade ženske

Prevedel Iztok Osojnik.

Literarno društvo IA

9. pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2011

9. mednarodna pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2011

V MEDIJIH:

Primorske novice, 4. 9. 2011

Radio Slovenija, Program ARS, Kulturna panorama, 3. 9. 2011

Radio Slovenija, Program ARS, Kulturna panorama, 3. 9. 2011

Letošnja tradicionalna 9. mednarodna pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2011 bo potekala med 28. avgustom in 4. septembrom v Škocjanu na Krasu. Letošnji povabljenci prihajajo iz 9 držav: Pamela Uschuk in William Root iz ZDA, Martina Hefter in Jan Kuhlbrodt  iz Nemčije, Jonáš Hájek in Jana Šnytová iz Češke, Esa Hirvonen iz Finske, Dražen Katunarić iz Hrvaške, Amir Talić iz BiH, Isabella Panfido iz Italije, Catherine MacCarthy iz Irske, Alja Adam, Tatjana T. Jamnik, Marjan Strojan, Špela Sevšek Šramel, Slavo Šerc iz Slovenije. Tudi letos bo delavnico vodil Iztok Osojnik. Kot vsako leto bo tudi letos posvečena ohranjanju živih stikov na področju zahodnoevropskega, srednjeevropskega in slovanskega trikotnika, povezovanju manjših in večjih evropskih literatur na vzhodu in zahodu, soorganiziranju festivalov, simpozijev, srečanj, delavnic, širjenju sodobnega literarnega vozlišča v Škocjanu in mednarodnem uveljavljanju poezije v izvirnikih in prevodih doma in na tujem. Po uspešni uveljavitvi Kosovela v Veliki Britaniji in ZDA bosta kmalu sledila nova monografija v poljskem jeziku in mednarodno uveljavljanje novega vala slovenskih klasikov (Cankar, Strniša, Detela). Udeleženci Zlatega čolna bodo svoje delo predstavili na dveh literarnih branjih: 1. septembra ob 20. uri v Škocjanu na Krasu in 2. septembra ob 19.30 uri v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani, ter na spletnih straneh www.ia-zlaticoln.org. Vsi programi so javni. Vstop je prost.

Delavnico organizira Literarno društvo IA v sodelovanju z Kulturno-umetniškim društvom Police Dubove, Turističnim društvom Škocjan, Kulturnim društvom Vilenica, revijo Monitor ZSA, KUD France Prešeren, Regionalno skupnostjo Alpe-Jadran ter revijama/založbama Apokalipsa in Poetikon.
Delavnico so podprli Javna agencija za knjigo RS, Krka, d. d.., Park Škocjanske jame, založba Pighog (Anglija), FILI (Finska), gostilna pri Vncku, Literary festival Pulse (Irska), SKD Sežana, Trubarjeva hiša literature, Okarina, d. o. o., Društvo Triglav-Rysy (Poljska).

PROGRAM
Nedelja, 28. avgust
19.00 – pozdravna večerja

Ponedeljek, 29. avgust
9.30 – začetek delavnice
13.00 – kosilo
19.30 – večerja

Torek, 30. avgust
9.30 – delovni sestanek
13.00 – kosilo
14.30 – obisk jame
19.30 – večerja

Sreda, 31. avgust
9:30 – delovni sestanek
13.00 – kosilo
15.00 – izlet po okolici
19.30 – večerja

Četrtek, 1. september
9.30 – delovni sestanek
13.00 – kosilo
18.30 – večerja
20.00 – branje v Škocjanu (cerkev sv. Kacijana)

Petek, 2. september
9.30 – delovni sestanek
12.30 – kosilo
14.00 – Odhod v Ljubljano
19.30 – Branje v Trubarjevi hiši literature

Sobota, 3. september
9.30 – pogovor o prevajanju
13.00 – kosilo
15.00 – obisk Tomaja
19.00 – večerja

Nedelja, 4. september
odhod po zajtrku

 

Zlati Čoln 2010